Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

22.03.2016      7:32
|

Agencijsko delo

  • A- A+

 

V zadnjih letih vse več mladih pri iskanju zaposlitve naleti na oglase za delo prek različnih organizacij, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Zato poglejmo, kaj sploh je tako imenovano agencijsko delo, kateri subjekti so vključeni v takšno obliko zaposlitve in na kaj je treba paziti. 

 

Uvod 

Agencijsko delo je k nam prišlo dobesedno iz Bruslja, in sicer na podlagi Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. Neučinkovitost Zavoda za zaposlovanje pri njegovi glavni dejavnosti, to je posredovanje zaposlitev, je v zadnjih letih povzročila razmah organizacij, ki se ukvarjajo z opravljanjem dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Poslovni rezultati teh organizacij razkrivajo, da gre za dobičkonosno dejavnost in da trg dela takšne storitve potrebuje. Naša država pa nič.

 

Po mojem osebnem mnenju bi morala biti dejavnost posredovanja zaposlitev izključno v pristojnosti javnega organa. Zakaj bi namreč katerakoli organizacija posredovala delo, če ne zaradi lastne koristi? In ravno v tem je problem, saj se ponuja zaključek, da gre za legalizirano trgovanje z ljudmi. Država bi morala biti prva, ki bi bila zainteresirana, da ima čim več ljudi dostojno delo.  

 

Kaj je agencijsko delo?

Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma agencijsko delo pomeni zagotavljanje dela delavcev s strani agencije, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

 

Subjekti pri agencijskem delu

Agencijsko delo povezuje tri subjekte, in sicer delodajalca, napotenega delavca in uporabnika. Delodajalec (na primer agencija) je organizacija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Organizacije morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in so vpisane v register pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Napoteni delavec je delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in katerega delo delodajalec za zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku. Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba (podjetje), za katero začasno dela napoteni delavec.

 

Delodajalec v odnosu do delavca 

Delodajalec sklene z napotenim delavcem pogodbo o zaposlitvi, in sicer za določen ali nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita:

  • da bo delavec začasno delal pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki je določen z napotitvijo delavca na delo k uporabniku;
  • da bodo višina plačila za delo in nadomestila odvisna od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika;
  • o višini nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, ki ne more biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače. Predčasno prenehanje potrebe po delu delavca pri uporabniku v posameznem primeru ne sme biti razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Delodajalec mora v času trajanja zaposlitve zagotoviti napotenemu delavcu vse pravice iz delovnega razmerja. Delodajalec se lahko pri določitvi pogojev za opravljanje dela sklicuje na pogoje, ki jih določi uporabnik.

 

Delodajalec mora brez postavljanja kakršnihkoli omejitev dopustiti (na primer plačilo ali drugo povračilo zaradi napotitve) napotenemu delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela. Čas zagotavljanja dela napotenega delavca je čas, v katerem napoteni delavec opravlja delo pri uporabniku.

 

Uporabnik v odnosu do delodajalca 

Delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Uporabnik mora pred začetkom dela delavca obvestiti delodajalca o vseh pogojih za opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Delavec mora biti z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku.

 

Delavec v odnosu do uporabnika 

Delavec mora opravljati delo po navodilih uporabnika. Če uporabnik krši obveznosti, ima delavec pravico odkloniti opravljanje dela. Če delavec krši obveznosti, so te kršitve mogoč razlog za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu za zagotavljanje dela. Letni dopust izrablja delavec v dogovoru z delodajalcem in uporabnikom.

 

Uporabnik je dolžan ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.

 

Prednosti uporabnika 

Ker sta motiva delavca (zaposlitev) in delodajalca (dobiček) znana, se postavlja vprašanje, kakšen motiv imajo uporabniki. Uporabnik lahko na delodajalca prenese celotno kadrovsko področje (zaposlovanje, urejanje dokumentacije, kadrovske evidence) in si s tem močno zniža stroške delovnega procesa, saj v podjetju tako ni več potrebe po sodelavcih s specifičnimi znanji s področja delovnega prava in kadrovanja.

 

Uporabnikom so omogočeni večja fleksibilnost pri načrtovanju delovnega procesa, nižanje stroškov ob zmanjšanju obsega dela in boljša odzivnost na nepredvidene spremembe v delovnem procesu. Če delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih rezultatov, je kadarkoli mogoča zamenjava z ustreznejšim, ki ga prav tako zagotovi delodajalec. Tudi večina tveganj, ki izhajajo iz delovnopravnih procesov, se prenese na delodajalca.

 

Opozorila 

Cena, ki jo uporabnik plača za storitev delodajalca, ni znana. Zato delavec ne ve, koliko uporabnik dejansko plača za njegovo delo. V medijih se je pojavil podatek, da so delavci za enako delo plačani od 15 do 20 odstotkov manj od drugih zaposlenih na enakih delovnih mestih.

 

Sindikati so v preteklosti opozarjali, da delavcem niso bili priznani ustrezni tarifni razredi, da so jim praviloma odrejali minimalne plače, obenem pa so bili prikrajšani pri nadomestilu za prehrano in prevoz na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, božičnicah ali trinajstih plačah. Delavci naj bi imeli tudi manj dopusta, koriščenje bolniških odsotnosti pa je bilo pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi. Delavec je lahko podvržen bolj neugodnemu delovnemu času (na primer izmensko, nočno delo) ali pritiskom glede delovne uspešnosti, koriščenja bolniške odsotnosti ali dopusta in seveda premestitvam na najmanj zaželena delovna mesta znotraj organizacije.

 

Zaključek 

Čeprav odločno nasprotujem liberalizaciji posredovanja dela, je vendarle treba razumeti trenutno stanje na trgu dela. Mnogi si želijo delati in v izogib brezposelnosti ali delu na črno sprejmejo delo prek posrednikov. Država in sindikati naj bi ščitili pravice delavcev, a je ob trenutni zakonodaji in njenem uveljavljanju jasno, da je delavec prepuščen na milost in nemilost delodajalcev. Država in sindikati zagotavljajo službe le za izbrance, medtem ko je povprečni posameznik pri delodajalcu vedno pred dilemo »vzemi ali pusti«. Delež brezposelnih in delež tistih, ki so se pripravljeni odreči skoraj vsem delavskim pravicam zaradi lastnega preživetja, delodajalcem samodejno ponuja pogajalsko izhodišče »če ne boš ti, bo pa kdo drug«.

 

Slovarček

Napoteni delavec – delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi

Uporabnik – organizacija, kjer delavec dela

Delodajalec – organizacija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku 

 




Povezave:Si

Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Tinder in negativnosti družbenega omrežja 2
disqus_user  |  Se strinjam, si pa dal tudi zelo primern...
Tinder in negativnosti družbenega omrežja 2
disqus_user  |  Se strinjam,
IQ test za mačke 1
disqus_user  |  Da sem pravilno predstavim, jaz sem gosp...
Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 2
disqus_user  |  Spoštovani iskalci posojil Ste v kakršn...
"POST POLETJU" 8
disqus_user  |  Iščete poslovno posojilo, osebna posojil...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK