DECEMBER MOON

 

Roman, ki pripoveduje o dveh strastnih ljubimcih brez skupne prihodnosti, o zorenju ženske in o usodnih odločitvah, nudi sproščujoče branje bolj ženskam kot moškim. Napisan v tako lepem jeziku in poln iskrenih čustev je popolna pravljica za lahko noč.

Dejansko je ljubezenskih romanov na mojem spisku prebranih knjig zelo malo, skoraj premalo če mene vprašaš. Rada berem, velikokrat segam po znanstveni fantastiki, teoretičnih bukvah, za ljubezenske zgodbe pa znam biti izjemno izbirčna. Ko dobim v roke tako knjigo od nje pričakujem največ. Taki romani ne dajo znanja ampak občutke in ko berem moram to dobiti, da sem zadovoljna.

In zgodba, ki jo piše Barbara Raue, je nekaj kar me je navdušilo. V knjigi, ki je izšla letos poleti, slovenska pevka, ki je študirala v tujini, opisuje svojo afero z svetovnim rock zvezdnikom. Zgodba, ki se sicer na prvi pogled zdi neverjetna, lepo teče čez celotno knjigo in je vso branje nabita s čustvi, da z vsako stranjo ki jo obrneš dobiš novo dozo občutkov.

Mlada študentka Diana, ki pevca Robina obožuje že iz otroštva dobi priložnost da ga spozna in se celo zaplete z njim v vroče razmerje. Kot mlado dekle doživlja svojega deset let starejšega ljubimca kot popolnega moškega in z njim doživi trenutke kot jih z nobenim moškim prej ni. Robin ji pomaga da spozna sebe kot žensko, jo izpopolni in jo nauči resničnega užitka. A problem je v tem, da je Robin že poročen in ima otroka, torej njuno razmerje nima skupne prihodnosti. Njen sanjski moški ji je sicer zelo naklonjen in pripravljen razmerje nadaljevati kljub zakonu. Ampak, ali je Diana pripravljena na obsodbo biti skrivna ljubica?
V knjigi gre predvsem za opis močnih ljubezenskih čustev in predvsem osebnostno rast ženske do točke, ko zažari zadovoljna sama s sabo zato, ker nekemu moškemu nudi navdih in ga tako noro privlači. Diana tako z Robinovo pomočjo odkrije sebe, svojo žensko enkratnost in se razvije v žensko pravega pomena. Takšno, ki se zaveda svojih kvalitet in jih z delom tudi razvija. Zanimivo, da nam ženskam ravno pri tem lahko zelo pomagajo ravno moški.

In ko tako bereš knjigo in veš, da se bi naj to zares zgodilo na videz povsem naključnemu in po vrhu slovenskemu dekletu ter malo raziščeš na internetu in prebereš članek kdo naj bi ta Robin sploh bil. Bret Michaels iz skupine Poison, kar je zelo zanimivo dejstvo, ker je to dober in precej poznan bend, če te tak žanr glasbe seveda zanima. Ampak na koncu sploh ni važno. Važen je le odnos, ki je tako lepo opisan v knjigi. In prav ti opisi, ta lep jezik ki ga Barbara uporablja, da slika z besedami vse kar je moja bujna domišljija imela pred očmi in zadovoljevala mojo kreativnost, so me najbolj navdušili. Zelo močna je simbolika in fraze, ki imajo dejansko tisto pravo težo, kot je naprimer 'z ustnicami me je ožgal po vratu' in najbolj ljubka besedica v celotni knjigi, velikokrat uporabljena, je bila 'odpoljubil', ki ni samo poljubil ampak celo 'odpoljubil', kar je drugače in še posebej ko jo izgovoriš se ti ustnice stisnejo v poljubček, da točno veš kako je to naredil njen mojstrski ljubimec. Super knjiga! Ki ima tudi širino na vseh področjih, Barbara deluje kot zelo razgledana ženska.

Zakaj mi je tako všeč? Ne vem... Ker je zgodba nekaj posebnega, ker govori točno o tem kar meni velikokrat buri moje možganske celice. Odnos med moškim in žensko, biti ljubica, biti zrela ženska, najbolj pa ljubiti in biti svoboden kot ptica. In verjamem, da nisem edina.

Maja Orešnik