Kaj je sploh 'fora' tega Družinskega zakonika?

 

Trenutno je ena najbolj žgočih debat v slovenskem političnem prostoru debata o Družinskem zakoniku in z njim povezanem referendumu.

Pozornost javnosti je vzbudilo predvsem nasprotovanje uveljavitvi zakonika s strani manjšega dela javnosti, seveda pa tudi zbiranje podpisov v podporo referendumu, ki naj bi preprečil uveljavitev zakonika.

Kaj sploh je Družinski zakonik?

Družinski zakonik celovito ureja slovensko ureditev na področju družinskega prava, nadomešča mestoma zastarel zakon iz leta 1977 (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in v večji meri kot do zdaj veljavna zakonodaja sledi evropski ureditvi in odločbam našega ustavnega sodišča.
Obstoječi zakon - ZZZDR - iz leta 1977 je z vidika evropske ureditve (predvsem odločb Evropskega sodišča za človekove pravice) v marsičem nesprejemljiv, tudi na ustavnem sodišču je bilo razveljavljenih že kar nekaj njegovih določb, potencialno protiustavnih jih je še kar nekaj več.

Vrh slovenske stroke na področju družinskega prava se v javno debato glede zakonika večinoma sploh ne želi vpletati, ker polemika večinoma teče okoli stvari, ki jih v zakoniku sploh ni, prepričani pa so tudi, da bi strokovne debate morale potekati v stroki. Trdijo, da je enostranska posvojitev s strani istospolnega partnerja biološkega starša dejansko mogoča že po obstoječi zakonodaji, in sicer s smiselno razlago zakona. Sprejem družinskega zakonika je pomemben predvsem zaradi varstva pravic otrok.

Bistvena značilnost kampanje proti Družinskemu zakoniku je ta, da debato preusmerja od dejanskega besedila zakona in ne govori o stvareh, ki jih družinski zakonik kot celota dejansko ureja, ampak se večinoma osredotoča, celo netočno, le na nekaj ideološko spornih zakonskih določb.

Kdo je nasprotnik uveljavitve Družinskega zakonika in kakšni so njihovi argumenti?

Uveljavitvi Družinskega zakonika nasprotuje predvsem iniciativa, ki si je nadela ime Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.

Na svoji spletni strani www.24kul.si si lahko preberemo njihove argumente:
- nova zakonodaja ne spoštuje očeta in mame,
- nova zakonodaja jemlje otrokovo pravico do očeta in mame,
- življenjska skupnost ženske in moškega je naravna skupnost, v kateri se otrok rodi, in je najboljša za otrokov razvoj in vzgojo,
- po naravni poti življenje podarita mama in oče,
- ŠOLE naj vzgajajo mlade za odgovorno starševstvo in zakonik ne priznava dveh spolov,
- zavzemanje za pravično dedovanje.

In argumenti ZA družinski zakonik?

Nekateri, ki imajo negativen odnos do RKC in religioznosti na splošno, v javno debato pritegujejo sovražni govor, vendar je potrebno povedati, da opredelitev za ali proti družinskemu zakoniku z religiozno ali ateistično opredelitvijo nima nobene povezave.

V podporo Družinskemu zakoniku obstajajo racionalno in strokovno podprti argumenti

Argumenti, s katerimi bi lahko ugovarjali argumentom, ki jih ponujajo nasprotniki zakonika, so (na kratko):
- Družinski zakonik spoštuje družino, očetovstvo in materinstvo; status družine dobijo vse skupnosti, ki to dejansko so (npr. enostarševska), poleg tega zakonik prvič prinaša dodatno zavezo države, da omogoča ljudem pripravo na družinsko in partnersko življenje in jim tudi nudi pomoč v primeru težav (družinska mediacija).
- Ni jasno, s čim zakonik jemlje pravico otrok do očeta in mame; zakon z ničemer ne posega v pravico otrok do staršev oz. oseb, ki ljubeče skrbijo zanje in skrbijo za njihovo varnost, vzgojo in varstvo, le priznava enake pravice vsem otrokom, ne glede na to, za kakšno skupnost se njihovi starši odločijo.
- Trditvi, da je življenjska skupnost ženske in moškega naravna skupnost, v kateri se otrok rodi, in najboljša za otrokov razvoj in vzgojo, nasprotuje uradna izjava Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov Slovenije in Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete UL (dostopna na spletni strani MDDSZ).
V svoji izjavi ugotavljajo, da 'navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, tako odločno nasprotujemo'.
- Seveda je res, da po naravni poti otroku življenje podarita oče in mati, vendar to žal ne more preprečiti, da v življenju pride do različnih situacij, v katerih se otroci znajdejo (in je lahko zanje zelo dobro poskrbljeno); trditev vsebuje tudi domnevo, da zakon ureja tudi pravice do nadomestnega materinstva, kar ni res!

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svojih spletnih straneh objavilo zapis:
'Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, istospolni družini, … Družina je povsod tam, kjer je otrok.' V veljavnem zakonu (ZZZDR) namreč npr. niti enostarševske družine po črki zakona niso 'prave' družine.

Definicija družine v Družinskem zakoniku
 
»Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.«

Najbolj pomembno je, da nasprotniki Družinskega zakonika pozabljajo povedati, da je temeljni namen sprejetja zakona ta, da ta daje dodatne pravice otrokom v postopku.

Nekatere druge pozitivne novosti, ki jih prinaša Družinski zakonik

- Zunajzakonska skupnost: zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več treba dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa.
- Zunajpartnerska skupnost: Družinski zakonik priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili partnerske skupnosti.
- Pogodbe o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij zakoncev (ženitne pogodbe).
- Ukrepi za varstvo koristi otrok, ki je najbolj spremenjeno poglavje; to področje je bilo do zdaj zelo pomanjkljivo urejeno in ni omogočalo zadostnega varstva otrok s strani države. To je pripeljalo do tega, da je bilo zelo veliko število otrok podvrženih nasilju v družini itd. Vsi ukrepi so dostopni na spletni strani MDDSZ.

Pogosta zmota je tudi, da novi družinski zakonik prinaša popolno prepoved fizičnega kaznovanja otrok. Dejansko gre za splošno vodilo, ki naj preprečuje nasilje nad otroki, in čeprav je tu govor o katerikoli 'obliki telesnega kaznovanja', se to v praksi ne bo razlagalo v smislu, da je po novem prepovedano otroka 'udariti po riti'.

Družbeno dejstvo je, da so se oblike družin spremenile; pred tem si lahko zatiskamo oči, vendar tega ne moremo spremeniti. Seveda je idealno, da bi za otroka skrbela ljubeča mati in oče, vendar pestrost življenja prinaša najrazličnejše situacije, ki jih mora pravo upoštevati, pri tem pa, kar je najbolj pomembno, pravice otrok ne smejo biti različne zgolj zaradi dejstva, ker se tisti, ki zanje skrbijo, zaradi njihove suverene pravice, da si sami izberejo partnerja, s katerim želijo živeti, razlikujejo!

Ne gre torej za to, 'ali naj imajo 'pedri' in 'lezbijke' pravico posvojiti otroka' in ali je to naravno ali ne, ampak zato da se pravice otrok, ki dejansko v teh skupnostih že živijo, izenačijo s pravicami njihovih vrstnikov. Veljavna zakonodaja namreč pozna razlikovanje med pravicami otrok.

Zakaj referendum in zakaj se ga je dobro udeležiti?

Referendum o Družinskem zakoniku je v svoji, s strani stroke dojeti kot precej kontroverzni odločbi na zahtevo Državnega zbora, da o tem odloči, dopustilo Ustavno sodišče RS. To ustavno odločbo mirne duše lahko označimo za formalistično. Nekateri teoretiki družinskega prava pravijo, da v odločbi ni praktično ničesar, razen seštevanja rokov glede tega, ali bi se pravni položaj za določene osebe poslabšal, zato to ne pomeni, da je Ustavno sodišče nasprotnikom Družinskega zakonika 'dalo prav'.

Na temo odločbe ustavnega sodišča objavljamo intervju s prof. dr. Igorjem Kaučičem, izrednim profesorjem za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kaj pa je glede referenduma najbolj pomembno? Pomembno je, da se v čimvečjem številu udeležimo referenduma in izrazimo svojo voljo, kakršnakoli je že, tudi če po branju tega in podobnih prispevkov ugotavljate, da še vedno nasprotujete uveljavitvi zakonika. Pomembno je zato, da ne dopustite, da o zadevah, ki se tičejo vseh (če se vas še ne, se vas kdaj v življenju bodo), odločajo le drugi.

Zato izrazite svojo voljo na referendumu!

Blaž Božnar