Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

12.06.2012      9:30
|

Kako do stanovanja?

  • A- A+

 
Direktorica Študentskih domov v Ljubljani, Ksenija Preželj

Večina študentov ne živi v kraju, kjer študira, zato morajo izbrati med tem, ali bojo začasno živeli v kraju študija ali pa bodo tja dnevno migrirali.

Ker za veliko študentov slednja rešitev ne pride v poštev, se morajo odločiti, kje bodo živeli. Lepo število se jih odloči za najem stanovanja.

 

Najemna pogodba
Vse lepo in prav, vendar je pred vselitvijo pomembna še formalnost – podpis najemne pogodbe. Z dobro pripravljeno najemno pogodbo si lahko prihranimo nevšečnosti, zato se velja o njej malce podučiti.

 

Za začetek lahko, če smo malce strokovnopravniški, povemo, da gre pri najemni pogodbi za klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe pa vsebuje Stanovanjski zakonik (SZ-1).

 

Najemna pogodba mora biti obvezno pisna, ni pa potrebno, da je sklenjena v notarski obliki, niti, da je notarsko overjena. Obvezno mora vsebovati sestavine opredeljene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

 

Najemna pogodba ureja pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank

Obveznosti najemodajalca so denimo, da mora izročiti in vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanju, ki študentu omogoča normalno uporabo stanovanja in skupnih delov. Najemodajalec poleg tega odgovarja za pravne in stvarne napake v stanovanju. V primeru, da stanje stanovanja študentu ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko študent predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo potrebnih del, če jih ne izvede, lahko študent od najemodajalca zahteva tudi, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje (93. člen SZ-1).

 

Obveznosti študenta so, da uporablja najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; med drugim odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja. Dopustiti mora tudi vstop najemodajalcu – največ dvakrat letno – t. i. „kontrola“, poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oz. malomarne uporabe stanovanja, najemodajalca mora obveščati o napakah v stanovanju in plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine.

 

Študentova dolžnost pri najemu stanovanja je tudi, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje to prijavi na pristojnem organu kot začasno bivališče, če bo tam bival več kot 60 dni. Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 EUR (Zakon o prijavi bivališča). Prijava začasnega naslova je pomembna predvsem zaradi vročanja uradnih pisem.

 

To so seveda le nekatere izmed pravic in obveznosti, ki ju za oba udeleženca prinaša podpis najemne pogodbe. Za seznanitev z vsemi ostalimi je dober naslov denimo spletna stran Študentske svetovalnice ŠOU.

 

Subvencija za bivanje

„Do subvencije za bivanje pri zasebniku so upravičeni študentje, ki izpolnjujejo merila za sprejem v študentski dom. Za uveljavljanje subvencije pri zasebniku morata pogoje, določene v Pravilniku o subvencioniranju bivanja, izpolnjevati tako zasebnik kot študent,“ pravi Špela Lipošek, sekretarka za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM-u. Pogoji za zasebnika, ki želi oddajati sobo/stanovanje so: opremljena soba, vzdrževanje stavbe, opreme in napeljave po sanitarno-tehničnih predpisih, električna energija za razsvetljavo, kuhanje napitkov in jedi, hladna in topla voda ter ogrevanje prostorov v skladu s predpisi.

 

Študent mora izpolnjevati splošna merila in pogoje za subvencionirano bivanje, in ti pogoji so:

  • državljanstvo Republike Slovenije,   
  • status študenta in izobraževanje po študijskih programih; študent ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen,
  • status študenta in izobraževanje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu; študent ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen,
  • povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
  • stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
  • ne sme biti izključen iz študentskega doma.

„Izjemoma se lahko subvencija dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah,“ je še pojasnila Špela Lipošek, sekretarka za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM-u in dodala, „da je do subvencije upravičen oziroma se jo dodeli tudi spremljevalcu študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.“

 

Subvencija se zagotavlja za 10 mesecev. Trenutno znaša subvencija za bivanje pri zasebnikih 40 EUR.

 

Tripartitno pogodbo za stanovanje, pogodbo za subvencijo za bivanje pri zasebnikih, sklenejo študent (najemnik), zasebnik (najemodajalec) in Študentski domovi. V pogodbi se določijo podrobnosti glede višine subvencije ter časa trajanja subvencije. Študent pa z najemodajalcem sklene še najemno pogodbo.

 

Na kaj moramo biti pozorni pri najemu študentskega stanovanja, sobe?

„Če najemaš stanovanje pri zasebniku, moraš paziti na pogoje, ki jih nemalokrat postavlja lastnik stanovanja. Velikokrat se zgodi, da lastniki stanovanj sklenejo s študenti pogodbo v neformalni obliki ali samo ustno, dogovorijo se za plačevanje najemnine v evrih, nekateri pa si omislijo tudi varščino za predčasen odhod iz stanovanja ali za poškodovanje inventarja (obraba tal, razbita posoda ...). Vse to in še več je danes možno, saj so študenti zaradi svojega položaja v slabši poziciji, lastniki stanovanj pa njihovo neizkušenost in mladost izkoristijo. Zato te v primeru, da najemaš stanovanje opozarjamo, da skrbno izbereš ponudnika stanovanja in se z njim natančno pogovoriš o najemnem razmerju,“ nam je za konec povedala Špela Lipošek.

 

Študentski domovi

Bivanje v študentskih domovih je eden izmed najbolj razširjenih in hkrati tudi najcenejših oblik bivanja za študente. Študentski domovi so subvencioniran način bivanja, obenem pa predstavljajo najboljšo priložnost za druženje z drugimi študenti in najbolj nazorno predstavljajo študentski način življenja, saj se v domovih zbira množica študentov, ki se med seboj spoznavajo, povezujejo, študirajo in tudi zabavajo.

 

Subvencija?

Subvencije za bivanje študentov se dodelujejo javnim in zasebnim zavodom, drugim pravnim osebam, registriranim za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi zasebnikom, lastnikom sob, ki sprejemajo študente v skladu z določili pravilnika. Subvencije se dodelijo za študente, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja iz Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov in s študentskim domom sklenejo nastanitveno pogodbo. Subvencija znaša najmanj 20 % povprečne mesečne cene bivanja.

 

Študent, ki želi bivati v študentskem domu, mora oddati prošnjo za sprejem v pristojno pisarno za študentske domove. Rok oddaje za novo študijsko leto je običajno v prvi polovici avgusta. Študent mora upoštevati vsa navodila in rok, sicer izpade že zaradi formalnih razlogov. Za pridobitev študentske sobe mora biti študent državljan Republike Slovenije, imeti mora status študenta, ne sme biti zaposlen, stalo prebivališče mora biti oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija, povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju in kandidat ne sme biti izključen iz študentskega doma.

 

Točkovanje …

Pri sprejemu se točkuje oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane, materialni položaj študentove družine ter študentov uspeh v predhodnem izobraževanju. Dodatne točke lahko študent pridobi za izjemni uspeh in obštudijske dejavnosti, posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne okoliščine, če študent priloži ustrezna dokazila.

Vsa potrebna dokazila, potrdila in spričevala, ki jih je potrebno priložiti prošnji za bivanje v študentskem domu, so zabeležena v razpisu. Zaradi premajhnega števila prostih bivalnih zmogljivosti študenti, ki so državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo ostale pogoje za subvencionirano bivanje na podlagi pravilnika, na vselitev čakajo po prednostnem seznamu oziroma so na čakalni listi. Na vselitev so povabljeni vsi študenti iz seznama, vendar kapaciteta ne dovoli vselitve takoj v začetku oktobra, zato se študenti preselijo med letom, ko se izselijo študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev, diplomirajo, ali se izselijo iz kakšnih drugih razlogov. Če pa je na razpolago še dovolj prostih ležišč, v pomladnih mesecih študentski domovi objavijo še dodatni razpis, zato je dobro, če študent, ki želi bivati v subvencioniranih študentskih sobah, redno spremlja spletne strani študentskih domov, kjer najde vse potrebne informacije in novosti.

 

Na voljo pa so tudi zasebni študentski domovi, ki so v večini nadstandardni in posledično tudi dražji. Cena dvoposteljne sobe je 130–150 EUR na mesec brez stroškov, enoposteljna sobapa stane 210–250 EUR, prav tako brez vštetih stroškov.

 

Sanda Gajsar, Mojca Buh in Blaž Božnar

 

Intervju s Ksenijo Preželj

Bivanje v študentskih domovih

 

Počasi se bližamo zaključku študentskega leta in ker se približuje novo, postaja vprašanje o študentskih domovih zopet aktualno. O študentskih domovih, povpraševanju in morebitnih novostih na področju bivanja smo se pogovarjali z direktorico Študentskih domov v Ljubljani, gospo Ksenijo Preželj.

 

Kakšen je trend povpraševanja oz. koliko študentov ostane brez sob?

Trend povpraševanja je enak, vendar če jeseni ne pride do vselitve, študenti najdejo druge možnosti bivanja in tako nam ostajajo prazne postelje. Posebno se je to pokazalo po izselitvi bolonjskih absolventov, ki je bilo po moji oceni nespodobno.

 

Kako so študenti zadovoljni z bivalnimi prostori? Kako je za njih poskrbljeno?

Zadovoljstva študentov ne merimo, vendar ni posebnih pritožb. Študenti vse urejajo pri oskrbniku. Glede na to, da imamo dosti različnih standardov bivanja, se lahko študenti sami odločijo, kje bodo bivali, saj se lahko v enem letu preselijo kar petkrat.

 

Kje se pojavljajo problemi in nad čim se študenti največ pritožujejo?

Najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo študentov so slabi medsebojni odnosi, težave pri sobivanju, higiena, posledice internih zabav in kajenje.

 

Koliko in kje se pojavlja izigravanje pravil? Kako rešujete problem „prodaje“ odločb?

Kršitve pravilnikov se pojavljajo, vendar jih domski red predvideva, tako da potem ravnamo skladno z njegovimi določbami. Najpogostejše kršitve so neplačevanje stroškov bivanja, nespoštovanje navodil in  drugo. „Goljufije“ z odločbami se kaznujejo z izselitvijo študenta in včasih tudi njegovega sostanovalca.

 

Kakšno je povpraševanje s strani tujih študentov, ki prihajajo k nam na izmenjavo?

Povpraševanje študentov, ki so pri nas na mednarodni izmenjavi, je veliko, vendar ima Univerza pri nas najetih pb. 400 postelj. Ostali pa bivajo pri zasebnikih v Ljubljani.

 

Kako pa so študentski domovi prilagojeni za študente s posebnimi potrebami?

Prilagojeni so skladno s standardi. Pri nas bivajo slepi, slabovidni, študenti z gibalnimi ovirami. Ti bivajo v posebnih prostorih, medtem ko so ostali razporejeni v študentskih domovih. Skupaj imamo 108 študentov invalidov.

 

Kakšno pa je zanimanje s strani študentskih družin in kako je urejeno za njihove otroke?

V naših študentskih domovih biva 25 študentskih družin, ki imajo skupaj 31 otrok. Imamo tudi svoj vrtec.

 

Se nam v kratkem obetajo spremembe na področju študentskega bivanja, se morda gradijo novi domovi?

V Ljubljani ne.

 

Zakaj bi študentom priporočili, naj se raje odločijo za bivanje v študentskem domu kot pa v najetih študentskih stanovanjih?

Bivanje v študentskih domovih je bolj primerno zaradi varnosti, primernega standarda, primerne cene in druženja z vrstniki. Nekateri pa so vseeno rajši pri zasebnikih.

 

Sanda Gajsar




Povezave:Student

Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 5
disqus_user  |  Pozdravljeni, gospa, Christabel Walter, ...
Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 5
disqus_user  |  Ponujamo vam ponudbo Finančno financiran...
Razvajanje v toplicah 1
disqus_user  |  Moja žena je s svojimi otroki zapustila ...
Nauči se programiranja z “Innovation Jam Cour... 1
disqus_user  |  Ali potrebujete posojilo? ČE JE ODGOVOR ...
Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 5
disqus_user  |  zdravo Ali potrebujete nujno posojilo? P...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK