Kdo bi jedel modre jagode?

 

Paradižnik, ki se ne zmečka, identična koruzna zrna, ogromna soja ... Kako privlačno! Vsaj na videz.

Poglejmo si najprej vzroke za proizvodnjo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Čeprav je razlog tudi ta, da bi proizvedli več hrane za nahraniti več ljudi, se glavni razlog skriva v dobičku proizvajalca. Ta lahko z enakim ali celo manjšim trudom proizvede več hrane. Z genskim inženiringom lahko povzročijo odpornost na herbicide, samozaščito pred škodljivci, mrazom, sušo, zmanjšanje bolezni ... Opozoriti velja, da vse te spremembe koristijo izključno proizvajalcem. Čeprav je namen GSO tudi izboljšati hranilno vrednost živil, raziskave kažejo, da se večkrat lahko zgodi ravno obratno.

Kako nastane gensko spremenjen organizem?
DNK vseh živih bitij je v osnovi iz enakih gradnikov, samo njihovo zaporedje je drugačno. Sodobna genska tehnologija omogoča izolacijo posameznega gena in njegovo vgraditev v drug organizem. Gre za tvegan proces, saj ni mogoče predvideti, kako bo ciljni organizem reagiral na nov gen. Sicer pa je to jasno vsakomur s kančkom zdrave pameti, ki se zaveda dejstva, da se v naravi med seboj razmnožujejo le bitja iste vrste.

Tveganja, povezana z GSO
Najnevarnejši učinki na zdravje ljudi, ki jih povezujejo z gensko spremenjenimi živili, so odpornost na zdravila, razne alergije in neposredna toksičnost živila. Če vzgojijo koruzo, katere vsaka celica proizvaja strup za škodljivce, je ta v večjih količinah lahko strupena tudi za ljudi. Gre za GS-koruzo MON 810, do sedaj edino gensko modificirano kulturo, ki jo gojijo tudi na področju EU.
Raziskave kažejo na podvojeno število alergij v zadnjem desetletju, se pravi, odkar je proizvodnja GS-hrane postala množična. Marsikaj je še neraziskanega, a strokovnjaki opozarjajo na tvorbo novih snovi, ki jih telo ne prepozna in zato zavrne z alergijsko reakcijo. Številni ljudje so tudi alergični na beljakovine mleka, rib, jajc, soje ali oreščkov. S prenosom genov teh živil na druga živila se lahko pojavi možnost, da bo alergijske reakcije pri teh ljudeh povzročala tudi druga hrana.

Znanstveniki prav tako opozarjajo na možnost, da gensko spremenjena hrana povzroči odpornost na antibiotike, a tudi ta posledica še ni ustrezno raziskana.

GSO pa ne predstavlja tveganja samo za ljudi. V nevarnosti je pravzaprav celoten ekosistem. Nekateri gensko spremenjeni organizmi imajo sicer vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da njihova semena niso več kaljiva. A vsi ga pač nimajo, saj je enostavneje, če se rastline razmnožujejo same. Semena GSO raznaša naokrog in pomenijo nevarnost ekološkemu kmetijstvu, pa tudi grožnjo samemu ekosistemu. Rastline na primer, ki proizvajajo strup za škodljivce, so smrtonosne tudi za druge žuželke. Obstajajo pa tudi take, ki so odporne na herbicide in zato neuničljive. Po principu naravne selekcije so možnosti obstoja takih rastlin neprimerljivo boljše od naravnih.

Prodaja GS-živil v Sloveniji
V svetu je približno tretjina soje in četrtina koruze gensko spremenjena. Pogosto modificirajo tudi oljno repico, krompir in paradižnik.
GSO v Sloveniji še ne pridelujejo, jih pa uvažajo iz EU. Tako Slovenija kot EU dovoljujeta uporabo teh izdelkov v prehrambeni industriji, a mora biti to posebej označeno na deklaraciji.

Če torej ne želite uživati gensko spremenjene hrane, si pozorno preberite deklaracije. Opozoriti pa velja še na dejstvo, da proizvajalec ni dolžen opozoriti na delež GSO v izdelku, če ta v posamezni sestavini ne presega 0,9 odstotkov. Prav tako ni treba označevati hrane živalskega izvora, ki je pridobljena iz/od živali, hranjenih z GSO.

Kaja Pinter