Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

05.02.2011      21:36
|

Konkretna pomoč študentom

  • A- A+

 
Po nasvet se lahko študentje v Ljubljani zatečejo na Kersnikovo 4Mesečno na študentski svetovalnici povprečno odgovorijo na 800 študentskih vprašanj

Finančno stanje študentov nikoli ni bilo blesteče, v zadnjem času pa se je situacija še dodatno zaostrila.

Splošna socialna stiska se pozna tudi pri študentih. Vse več se jih na finančno podporo staršev ne more zanašati. Poleg študija so prisiljeni skrbeti za lastno preživetje, nekateri skušajo finančno pomagati tudi svoji družini.

Finančna pomoč Fundacije Študentski tolar za študente v stiski
Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, podeljuje enkratno izredno denarno pomoč študentom, ki se zaradi nepredvidljivih okoliščin znajdejo v socialni stiski in hudi materialni ogroženosti. Med take razloge spada povečanje števila družinskih članov, rojstvo otroka, nastop brezposelnosti ali smrt vzdrževalca družine, spor z vzdrževalcem družine glede preživninske obveznosti, nezmožnost kandidata za aktivno reševanje lastne materialne ogroženosti zaradi utemeljenih zdravstvenih, psihosocialnih ali drugih posebnih okoliščin.
Poleg nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski podeljujejo še namensko denarno pomoč študentom v socialni stiski, ki je namenjena nakupu učbenikov in študijskih materialov, materialov za delo pri študiju, kritju vpisnih stroškov, stroškov obveznih ekskurzij, študijske prakse, nakupu pripomočkov za učenje za študente s posebnimi potrebami, računalniške opreme ali kritju drugih stroškov, ki so neposredno vezani na študij.

Kako študentom pomaga država
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS študentom pomaga na več področjih.
Prve so štipendije, ki so dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Študent lahko prejema eno izmed sledečih štipendij: državna, kadrovska, Zoisova, štipendija za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ali štipendija za državljane držav, s katerimi ima RS sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti ter posojilo za izobraževanje. K državni štipendiji dodelijo glede na dohodek v družini štipendista dodatek za vrsto in področje izobraževanja, dodatek za študijski uspeh, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča in za štipendiste s posebnimi potrebami. Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije podeljuje enkrat letno na podlagi javnega razpisa nagrado za trajnostni razvoj, do katere je upravičen dijak ali študent, ki z izjemnimi dosežki prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju. Gre za enkratno nagrado v višini 500-5000 EUR.
Z namenom, da bi vsem študentom omogočiti kakovostno in zdravo prehrano ne glede na socialni položaj študenta, država subvencionira študentsko prehrano. Višina subvencije študentskega bona znaša 2,62 EUR. Študentje imajo pravico do enega subvencioniranega obroka na vsak delovni dan.
Po Zakonu o socialnem varstvu zagotavljajo posebno pomoč študentskim družinam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči in različnih socialnovarstvenih storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav (prva socialna pomoč, gre za pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske, ocena možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialnovarstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi, ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialnovarstvene storitve in dajatve ter socialni servis oziroma pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni itd.).
Študentje so upravičeni do otroškega dodatka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Višina je odvisna od dohodka na družinskega člana v % povprečne plače.
Mamice s statusom študentke so na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih upravičene do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka in dodatka za nego otroka.
Država študentom subvencionira tudi bivanje in prevoz v šolo v višini 70 odstotkov cene mesečne vozovnice.
Upravičenost do vseh vrst pomoči je potrebno predhodno preveriti, saj so vezane na izpolnjevanje določenih pogojev.

Študentska svetovalnica

V okviru Študentske organizacije Univerze deluje Zavod za svetovalne dejavnosti, ki je bolj znan kot Zavod Študentska svetovalnica. Svetovanje za študente izvajajo že 20 let ter se prilagajajo potrebam in pričakovanjem študentov. Sprva je delovala pravna svetovalna služba, kateri se je pridružilo socialno svetovanje (štipendije, bivanje, študentske družine), zatem sistem za iskanje namestitev za študente (m2, brezplačna posredovalnica sob), pa svetovanje za študij v tujini, psihološko svetovanje in brezplačni študentski telefon 080 98 67 ter bivanje in podpora v času bivanja v študentski hiši SRCe. V letu 2011 bo študentom na voljo tudi brezplačna odvetniška pomoč, zastopstvo v pravnih postopkih. Vse storitve so seveda brezplačne.
Želijo, da bi v prihodnje uvedli nove, bogatejše vsebine, razširjene tematike in vsebine, ki sledijo potrebam in zahtevam študentov, kot npr. skupine za samopomoč, davčno svetovanje, poglobljeno pravno svetovanje itd.
Po nasvet se lahko študentje v Ljubljani zatečejo na Kersnikovo 4 (matična enota), na Fakulteto za družbene vede (pravno in socialno svetovanje, svetovanje za študij v tujini), v študentsko naselje Rožna dolina (svetovanje študentskim družinam) in na Trubarjevo 7 (ŠOUinfo točka in m2, brezplačna posredovalnica sob za študente).

Varljiva študentska posojila
V zadnjem času je mogoče zaslediti številne ponudbe ugodnih študentskih posojil, ki naj bi študentom olajšala študij. Le-ta niso pomoč rešitve študentske problematike, na kar študente opozarja tudi Študentska organizacija Slovenije. Gre za poslovno ponudbo bank, prilagojeno študentski populaciji. Poleg obremenitve, ki jo odplačevanje pomeni za študenta, ki ne prejema rednih prihodkov, oziroma so ti nizki, pomeni posojilo podaljševanje finančne odvisnosti.

Ksenija Gider


Kaj pravijo o pomoči študentom na ŠOU Ljubljana in MDDSZ RS?

ŠOU Ljubljana, Zala Janežič, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica

Kako konkretno pomagate študentom, kakšne oblike pomoči lahko dobijo pri vas?
»Ob osnovnih (svetovalnih) dejavnostih izvajamo tudi različne projekte (npr. 'Dijaške infourice' - predavanja po srednjih šolah), pri nas delujeta dve podporni skupini (za mamice študentke in za študente z motnjami hranjenja), prirejamo redne delavnice o aktualnih temah (npr. učenje, sproščanje, asertivnost) in sodelujemo na različnih prireditvah, izobraževanjih, ...
Študenti se lahko na nas lahko obrnejo s kakršnimkoli vprašanjem ali stisko, ki se navezuje na študijsko in obštudijsko življenje, mi pa jim po najboljših močeh skušamo pomagati z lastnimi viri, ali jim poiščemo strokovno pomoč pri organizacijah, s katerimi tesno sodelujemo.«

Za katere oblike pomoči se največkrat obračajo na vas, kaj najbolj potrebujejo?
»Številčno oz. statistično gledano največ vprašanj izvira s področja študijske problematike (vpisi, prepisi, prošnje, pritožbe, status), štipendiranja, bivanja in socialne varnosti. Prav slednje področje je pri nas najbolj razvito, saj se ukvarjamo z osebnimi stiskami posameznika, ki se iz leta v leto poglabljajo. Na tem področju bi še posebej izpostavili najbolj ranljivo in pri nas dobro zastopano in obravnavano skupino, to so starši študenti oz. študentske družine.
Študenti z bolj splošnimi vprašanji (študij, štipendije, študij v tujini, bivanje, zdravstveno zavarovanje) v prvi vrsti potrebujejo predvsem strokoven, izčrpen in čimprejšnji odgovor, študenti v večjih osebnih in socialnih stiskah pa potrebujejo bolj konkretne pomoči - z njimi iščemo alternativne vire dohodkov (Fundacija Študentski tolar, denarne socialne pomoči), osebne obravnave (terapije) ali npr. začasno namestitev (študentska hiša SRCe). Študentom zagotavljamo tudi spremstvo na različne državne institucije in organe, v letu 2011 jim bomo skušali zagotoviti še mediacijo in pravno zastopstvo.«

Menite, da je za študente dovolj poskrbljeno, dobijo dovolj konkretne pomoči ali bi kje bilo potrebno narediti še več?
»Glede na večanje števila primerov hudih stisk študentov trdimo, da pomoči za študente ni dovolj. Nujno bi se moralo več narediti na področju zaščite socialnih pravic študentov; študentom bi nujno morali zagotoviti več možnosti štipendiranja, sofinanciranja študija, opravljanja študijskih in delovnih praks (malo delo!) ter jih bolj aktivno vključevati v nenehne spremembe študijskih procesov. Študenti se prav tako čedalje pogosteje srečujejo s pravnimi zadevami, o katerih so premalo osveščeni, in zato ostajajo v takih situacijah nezaščiteni.«

Koliko povpraševanj po pomoči dobite mesečno/letno s strani študentov in katera prevladujejo?
»Mesečno povprečno odgovorimo na 800 študentskih vprašanj (številke se spreminjajo, od 462 do 1617) s področij pravnega, socialnega in psihološkega svetovanja ter svetovanja za študij v tujini, na področju informiranja ter posredovanja sob pa mesečno beležimo povprečno 1200 vprašanj. V letu 2010 smo skupno zabeležili 23.512 vprašanj in posledično - odgovorov.
Kot že omenjeno zgoraj - prevladujejo (številčno) vprašanja z naslednjih področij (našteta po številu obravnavanih primerov, padajoče): študij, štipendije, bivanje, socialna varnost, študentske družine.«


Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Služba za odnose z javnostmi ###logo ministrstva<###

Za katere oblike pomoči se študentje največkrat obračajo na vas, kaj najbolj potrebujejo?
»Kot oblika pomoči se največ podeli otroških dodatkov (december 2010: 366.312 upravičencev) in štipendij (v letu 2010: 61.110 - vse oblike).«

Menite, da je za študente dovolj poskrbljeno, dobijo dovolj konkretne pomoči ali bi kje bilo potrebno narediti še več?
»Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s svojimi ukrepi preko razdeljevanja transferjev veliko svoje pozornosti namenja prav mladim oziroma študentom tako na socialnem področju kot na področju družinske politike, pa tudi na področju trga dela in zaposlovanja, saj so prav mladi tista prednostna skupina, za katero si z različnimi programi v okviru aktivne politike zaposlovanja prizadevamo uresničevati cilj čim višje stopnje zaposljivosti po koncu njihovega izobraževalnega procesa.
Prav njim je na primer namenjen program aktivne politike zaposlovanja Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov Absolvent - aktiviraj in zaposli se!
Ministrstvo je pripravilo predlog novega Zakona o štipendiranju, za katerega pričakujemo, da ga bo Vlada RS sprejela še v tem mesecu, uporabljal pa naj bi se že v prihodnjem šolskem letu (2011/2012). Novi zakon bo enotno in na enem mestu uredil vse štipendije, ki so na voljo v Sloveniji, in omogočal prejemanje več štipendij hkrati.
Večje število in tudi višje štipendije so prinesle že spremembe Zakona o štipendiranju v letu 2009, z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se začne uporabljati 1. junija 2011 oziroma 1. septembra 2011 (določbe o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente), pa se bistveno dviguje cenzus za pridobitev državne štipendije, in sicer s sedanjih od 380 do 410 evrov dohodka na družinskega člana na okvirno 610 evrov dohodka na družinskega člana, kar pomeni ponovno povečanje števila štipendij.
Z Zakonom o malem delu pa študentom in dijakom omogočamo, da jim tudi delo ob študiju prinaša pokojninsko dobo (skladno s plačanimi prispevki) in uradno priznane delovne izkušnje. Določamo najnižji bruto prejemek upravičenca za opravljeno uro malega dela, in sicer 4 evre, kar pomeni, da za svoje delo ne bodo mogli biti plačani manj, ustanavljamo skupni rizični sklad, kar pomeni, da se ne bo več moglo dogajati, da bi študent (dijak) ostal brez plačila za svoje delo, saj bo zaslužek delavcev, ki jim delavec ne bi nakazal zasluženega plačila, pokrit iz rizičnega sklada. Na podlagi zakona o malem delu bo za študente namenjeno več sredstev iz koncesijske dajatve, pridobljene z opravljanjem malega dela, saj bo kar 5 % od koncesijske dajatve namenjenih za štipendije (zdaj 3 %), 2 % za gradnjo študentskih domov.«

Koliko povpraševanj po pomoči dobite mesečno/letno s strani študentov in katera prevladujejo?
»Štipendije: v letu 2010 je bilo 61.110 prejemnikov različnih oblik štipendij, ki jih spremlja MDDSZ.
Otroški dodatki: decembra 2010 je bilo vsega skupaj 366.312 upravičencev do otroškega dodatka.
Denarne socialne pomoči: junija 2010 je bilo 168 prejemnikov denarne socialne pomoči, ki so bili mladoletni, dijaki ali študentje, ter 836 prejemnikov, ki so bili študenti, stari nad 26 let.«

Ob evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti je MDDSZ izdalo tudi posebno knjižico z naslovom Vse za mlade (http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/publikacije/).

Kaj pa o tem menijo študentje?

Večina študentov ob besedi pomoč najprej reagira negativno, da je ne dobijo, ne uporabljajo, ko jo rabiš, je tako ali tako ne dobiš ali pa traja vse skupaj predolgo. V kasnejšem pogovoru pa ugotavljajo, da so pomoči deležni, le da je ne obravnavajo kot pomoč. Večina pa se tej temi izogiba in o tem raje ne govori javno.

Urška, Ekonomska fakulteta
»Po mojih izkušnjah nimamo študentje nikakršne pomoči. Štipendije so tako omejili, da moraš imeti srečo, če ti pripada. Študentski in mladinski servisi delajo samo za svojo korist, ko pa kaj rabimo, pa nam tako ali tako ne znajo odgovoriti, kaj šele nuditi pomoči. Glede pravne pomoči je isto; vse je samoplačniško, postopek je pa tako dolg, da prej minejo študentska leta, kot se pojavi rešitev. Pošiljajo te od ene ustanove do druge, naredi pa nihče nič.
Pred kratkim sem sama imela tak primer. Na delovnem mestu sem si zlomila roko (seveda sem delala preko študenta). Na študentskem servisu sem vprašala, kaj naj naredim. Odgovoriti mi seveda niso znali, so mi pa predlagali, naj vprašam za nasvet odvetnika. Svetovanje je seveda plačljivo, če bi ga pa hotela brezplačno, bi morala na sodišče po neki obrazec. Potem bi ta obrazec morala izpolniti in čakati, da/če mi ga sploh odobrijo. Seveda za zlom ni nihče prevzel odgovornosti, ne študentski servis in ne delodajalec. Dva meseca nisem mogla delati, tako da tudi nisem dobivala nobenih dohodkov.
Študentje smo tako ali tako najcenejša delovna sila, zato nas pa na ta račun izkoriščajo tako delodajalci kot tudi študentski servisi, ki si z našimi deli polnijo svoje žepe.«

Sonja, Višja šola za gostinstvo in turizem
»Poznam zastonj pravno pomoč študentom, ki jo nudijo študentje prava univerze v Mariboru, ter študentske kredite, ki jih nudijo določene banke, a se do zdaj ničesar nisem posluževala.«
(Opomba: podobnih odgovorov je bilo zaznati veliko preveč.)

Mateja, Ekonomska fakulteta
»Poznam edino subvecionirano prehrano za študente, se pravi študentske bone, ki jih tudi redno uporabljam.«

Matej, Pedagoška fakulteta
»Prejemam štipendijo in otroški dodatek, če se to šteje kot pomoč. Vem, da obstaja študentska svetovalnica, kjer dobiš zastonj nasvet. Koliko to konkretno pomaga pa težko rečem, ker je še nisem uporabljal. Če bi rabil konkretno pomoč, bi se verjetno najprej o tem posvetoval s prijatelji, če je to že kdo koristil. Če bi potreboval kakšno bolj splošno pomoč, bi verjetno koristil. Poznam mlade, ki pomoč rabijo, a zanjo ne upajo prositi, oziroma o tem ne govorijo radi. Čeprav bi morale te službe biti zaupne in tajne, ne veš, kdo vse ima pregled nad tem, in hitro dobiš minus pred svoje ime.«




Povezave:Student, http://

Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

"POST POLETJU" 2
disqus_user  |  Zdravo. Jaz sem g. Rahel zasebni kreditn...
Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 1
disqus_user  |  Vi potrebujete posojilo? Ste v finančni ...
"POST POLETJU" 2
disqus_user  |  Ponudba za posojila. Dober večer, Sem r...
Uredite si tudi dopolnilno zdravstveno zavaro... 1
disqus_user  |  Trenutne cene dopolnilnih zdravstvenih z...
Fizično obračunavanje na študentskih volitvah... 1
disqus_user  |  Zakaj pa je želel zaposleni fotografitat...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK