Za vse, ki družinskega zakonika nimate časa prebrati in zato še vedno ne veste, ali bodo istospolni partnerji lahko posvojili otroka ali ne.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je izrazila podporo družinskemu zakoniku že junija 2010 z resolucijo Študentskega zbora. V resorju za socialo in zdravstvo so zato pripravili kratek vodnik skozi družinski zakonik. »Naj kar takoj odgovorim na zgornje vprašanje: ne, istospolni partnerji še vedno ne bodo mogli skleniti zakonske zveze, prav tako ne bodo mogli posvojiti otroka. Med prerekanjem o tem, ali glasovati za ali proti ter ali je družinski zakonik dober ali ne, se žal pozablja na bistvo zakonika, na tisto, čemur je družinski zakonik v prvi vrsti namenjen – to je varstvu otroka in otrokovih koristi,« poudarja Andraž Počič, minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani.
KAJ BO NOVEGA?
Družinski zakonik združuje dva različna zakona - Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakon o registraciji istospolne skupnosti. Istospolni partnerji bodo lahko (tako kot zdaj) sklenili partnersko skupnost, ki bo glede pravic in obveznosti izenačena z zakonsko zvezo. Zakonik uvaja institut zunajpartnerske zveze, ki bo imela enak položaj kot zunajzakonska skupnost pri heteroseksualnih partnerjih. Partnerjema partnerske skupnosti ali zunajpartnerske skupnosti še vedno ne bo omogočena skupna posvojitev otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Družinski zakonik na področju posvojitve istospolnih partnerjev tako ne prinaša novosti, le zakonsko ureja to, kar je v praksi že zdaj mogoče. Po veljavni zakonodaji lahko namreč vsak partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja ali partnerice, če se ta s tem strinja in če se s tem strinja tudi drugi od bioloških staršev.
Zakonik tudi razširja definicijo družine. Tako se po novem kot družina štejejo tudi rejnik in rejenec, skrbnik in njegov varovanec (če živita skupaj), in ker definicija ne vsebuje pogoja različnosti spolov odraslih oseb, bo družina lahko postala tudi istospolna partnerska skupnost, v kateri bo partner posvojil biološkega otroka svojega partnerja.
Zakonik poudarja zaščito otroka in njegove koristi, kar se odraža predvsem v hitrejših pravnih postopkih, kjer lahko otrok dobi tudi svojega zagovornika, in izrecni prepovedi telesnega kaznovanja. Ureja tudi razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
KAJ JE NOVEGA ZA ŠTUDENTE?
Po veljavni zakonodaji so starši polnoletne otroke dolžni preživljati, če se ti redno šolajo, najkasneje do dopolnjenega 26. leta starosti. Družinski zakonik bo omejil pravico do preživljanja polnoletnih šolajočih se otrok le do prvega zaključka 6. oz. 7. stopnje izobrazbe. S tem pravice do preživljanja ne bodo več imeli študentje, ki študirajo vzporedno in so že dokončali prvi študij, ter študentje diplomanti (študentje, ki se po prvi diplomi vpišejo na še en študij). Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, je osnovni namen preživnine omogočiti otroku tudi po polnoletnosti do usposobitve za samostojno življenje in delo, kar je s končanjem šolanja ali študija doseženo. Ker nam je študentom v interesu, da čimprej doštudiramo in se osamosvojimo, se zavedamo, da je treba težave pri zaposljivosti mladih reševati z drugimi ukrepi kot s podaljševanjem preživninske obveznosti.
ZAKAJ SE NAS TO SPLOH TIČE?
V ŠOU v Ljubljani so prepričani, da si skoraj vsak študent želi nekoč v prihodnosti ustvariti družino, zato je pomembno, da smo že zdaj ozaveščeni o družinski zakonodaji in jo ne nazadnje tudi soustvarjamo. Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani, tako poziva vse študente, da se v čim večjem številu udeležijo referenduma: »Glasujmo za enakopravnost in strpnost, glasujmo za enake pravice vseh otrok in vseh družin, glasujmo zate, zame in za vse nas!«
