Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

25.07.2013      9:11
|
Nasveti za varno kopanje

Nasveti za varno kopanje

  • A- A+

 

V poletnem času vode privlačijo kopalce, toda poleg veselja in velikih zdravstvenih koristi kopanje in plavanje prinašata tudi nekatera zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni oziroma okužbe. Tveganje za okužbo je večje, manjši ko sta površina vode in njena pretočnost, predvsem zaradi lažjega nasičenja z nevarnimi snovmi in mikrobi, ki prihajajo iz živega in neživega okolja, a tudi od kopalcev.

Tako je od naravnih vodnih površin načeloma najbolj varno morje, k čemur prispeva tudi slanost morske vode.

Najnevarnejše so manjše stoječe vode. Pri bazenih je vse odvisno od ljudi – lahko jih tehnično opremimo do vrhunske varnosti, po drugi strani pa postanejo zelo nevarni takoj, ko za njihovo higieno ni ustrezno poskrbljeno. Večina naših jezer in starih rečnih rokavov, ki jih poleti uporabljamo za kopanje, ima značilnosti stoječih voda, kar velja upoštevati.

Nalezljive bolezni, ki jih dobimo pri kopanju, nastajajo zaradi vstopa povzročiteljev iz vode v kopalčev organizem, običajno prek ustne, nosne ali očesne sluznice, spolovil, poškodb na koži, a tudi po dihalnih poteh.

 

S požiranjem vode si lahko nakopljemo virusno ali bakterijsko črevesno okužbo, ki lahko povzroči drisko in povišano telesno temperaturo. Prek telesnih sluznic je mogoče dobiti nekatere "kopališke bolezni", kot sta virusno ali klamidijsko vnetje oči (kopališki konjunktivitis) in vnetje sečnih poti. Skozi ranice na koži in sluznicah, a tudi prek zdrave očesne sluznice pa si lahko nakopljemo okužbo z leptospirozo (poletna ali žetvena mrzlica).

Zlasti po kopanju v stoječih vodah lahko pride do vnetja ušesa zaradi zadrževanja nečiste vode v zunanjem sluhovodu. Prek prebavnega sistema, sluznic, a tudi z vdihavanjem vodnih aerosolov oziroma drobnih kapljic vode se lahko okužimo z enterovirusi, ki lahko povzročijo katero od bolezni iz te skupine, denimo meningitis ali bolezen z drisko in izpuščaji.

Kljub temu je verjetnost okužbe med kopanjem razmeroma majhna, predvsem zato, ker ne požremo veliko vode, zdrava koža preprečuje vstop povzročiteljem, povzročitelji pa so v vodi največkrat zelo razredčeni. Toda to velja predvsem za odrasle in mladino, medtem ko je tveganje pri otrocih do tretjega leta večje, pri malčkih do prvega leta starosti pa je še večje, saj še niso odporni, a tudi oblika njihovega kopanja je ugodna za nastanek okužb, saj s številnimi vrstniki posedajo v plitvini.

Neugodne okoliščine:

  • dolgo zadrževanje v vodi,
  • kopanje v plitvini, kjer je veliko kopalcev, ki z dna dvigujejo usedlino,
  • potapljanje in gledanje v vodi (razen v čistem morju),
  • požiranje in grgranje vode,
  • kopanje otrok, mlajših od treh leti, zlasti malčkov do enega leta.

Tveganja zmanjšujemo:

  • z izogibanjem požiranju vode,
  • z izogibanjem gledanju pod vodo,
  • z izogibanjem živahnim oblikam kopanja (skakanje, pršenje ali tunkanje pod vodo ipd.), kadar dvomimo v čistost vode,
  • z izogibanjem dolgotrajnemu kopanju,
  • s takojšnjim prhanjem s čisto vodo po kopanju, doma pa še s kopanjem v topli vodi, pri čemer uporabimo milo,
  • z nadziranjem kopanja majhnih otrok.

Pomen teh previdnostnih ukrepov je večji, manj ko je čista voda, v kateri se kopamo.

Poleg dejavnikov, na katere lahko vplivajo kopalci, je treba upoštevati še splošne dejavnike, ki so lahko izvor tveganja. Tveganje za kopalce je večje:

  • če je ob obali vstop kanalizacijskih ali odpadnih voda,
  • če ob obali ni dovolj sanitarij,
  • če je veliko kopalcev,
  • če je temperatura vode visoka.

Če gre za bazene, na varnost in čistočo vode vpliva tudi obnašanje kopalcev oziroma spoštovanje higienskih pravil, kot so obvezno prhanje pred vstopom v bazen, raba sanitarij in podobno.

Vsa naša javna kopališča, morska kopališča, jezera, reke in bazeni so pod rednim zdravstvenim nadzorom. Ustrezni organi z mikrobiološkim in kemičnim nadzorom ter z jemanjem vzorcev na terenu spremljajo kakovost vode za kopanje. Poleg tega bazene ob filtraciji in menjavi vode redno dezinficirajo s kloriranjem. Pri nas ta nadzor, katerega cilj je preprečevanja bolezni, izvajajo zdravstvene, ekološke in epidemiološke službe Zavoda RS za javno zdravstvo.

 

Mesta, varna za kopanje, so navadno tudi označena, in sicer z modrimi zastavicami; varnostno nezanesljiva mesta so označena z opozorili ali z rdečimi zastavicami. Z veseljem lahko rečemo, da so pri nas morske plaže varne in se za zdaj ponašajo z visoko stopnjo naravne čistosti.

 

To velja tudi za večja jezera, kot sta Blejsko in Bohinjsko. Seveda je dobro upoštevati, da v času velike gostote kopalcev − zlasti v plitvinah − prihaja do povečanega onesnaženja, in da določeno tveganje obstaja tudi v najbolj čistih naravnih vodah, zato previdnostni ukrepi niso odveč.

Želimo vam veliko lepih trenutkov pri kopanju!

 

 

 

Tina Pečan




Povezave:Študent

Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

"POST POLETJU" 5
disqus_user  |  Pozdravljeni, Ali potrebujete nujno poso...
"POST POLETJU" 5
disqus_user  |  Ali potrebujete nujno posojilo za reševa...
4. TEDx University of Ljubljana 3
disqus_user  |  Ali potrebujete nujno posojilo za plačil...
MetalDays 2017 zaključen, najavljen MetalDays... 1
disqus_user  |  Ali potrebujete nujno posojilo za plačil...
"POST POLETJU" 5
disqus_user  |  Zdravo, Ali potrebujete nujno posojilo? ...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK