Nova predsednica ŠOS je Katja Šoba

foto: Sandi Potočnik

Skupščina Študentske organizacije Slovenije je izvolila novo predsednico nacionalne študentske organizacije. To je postala Katja Šoba, petindvajsetletna absolventka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Kako bi sama sebe predstavila?
»Sem oseba, ki bi težko preživela brez dobre knjige ali filma, glasbe ter meni dragih ljudi. Delam po nasvetu, ki sem ga dobila na študiju v tujini, in sicer da naj vedno delujemo združevalno, kajti le to je pot do napredka. To pove tudi iztočnica mojega programa, ki je povzeta po znani kitajski modrosti: »Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da se boste ustavili.« Nikoli se ne želim ustaviti. Prihajam iz Posavja, v Mariboru, kjer študiram in sem absolventka Filozofske fakultete, pa sem se naučila pozitivnega sprejemanja ter odprtosti.«

Kaj je po tvojem mnenju najbolj problematično na področju študentskega izobraževanja, življenja?
»Trenutno je največja težava implementacija bolonjske prenove. To lahko posledično pomeni slabšo kakovost visokega šolstva, kar pa bo zagotovo vplivalo tudi na kakovost znanja, ki je steber vsega, med drugim tudi možnosti zaposlitve mladih diplomantov. Treba bo povečati število štipendij, študentskih postelj, urediti pravilnike za študente s posebnimi potrebami, omogočiti vrtce za otroke staršev študentov ter zagotoviti pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente brez kakršnihkoli omejitev. To je le nekaj aktualnih problemov, ki se trenutno rešujejo, čeprav verjamem, da bi nam vsak študent lahko predlagal še kaj, česar bi se lahko lotili.«

Bolonjska reforma je začela delovati med nami, kakšen je tvoj pogled na njo?
»Bistvo bolonjske reforme je dobro zastavljeno, napake so bile storjene pri implementaciji v slovenski visokošolski prostor. Moje mnenje je, da so bili glavni akterji o implementaciji premalo poučeni, da je bilo temu namenjeno premalo finančnih sredstev in da niso presegli razmišljanja, da bi visoko šolstvo temeljilo na desetih osnovnih ciljih bolonjskega procesa, a bi se vseeno skladalo s kulturo in specifiko našega visokošolskega prostora. Treba bi bilo narediti evalvacijo bolonjskih študijskih programov, izmeriti ECTS obremenitev študentov ter izpeljati popravke, kjer so potrebni.«

Kje misliš, da so potrebne spremembe?
»Spremembe so dobrodošle, a morajo biti za to v najprej zagotovljeni pogoji, potrebne so analize in strategije, kaj bi bilo najbolje storiti. Spremembe so nujne pri štipendijski politiki, ki je nezadostna in neustrezna, urediti je treba boljši položaj študentov s posebnimi potrebami, definirati študentsko družino in za otroke staršev študentov omogočiti vrtce ter zagotoviti pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente brez kakršnihkoli omejitev. Na področju visokega šolstva pa so nujni popravki dosedanjega sistema bolonjske reforme.«

Kaj pa glede ukinitve študentskega dela. So te govorice resnične?
»Študentsko delo je bilo resda tema mnogih razprav v zadnjem času, vendar so se mnogi začeli zavedati, da ima študentsko delo zdravo jedro in da ga ne bi bilo smiselno ukinjati, ker je preveč pomembno za velik del mladih. Najpomembnejše je, da se zavedamo, da si študent s študentskim delom pridobi dodatna finančna sredstva za plačevanje stroškov študija. Po naši raziskavi vsaj tretjini študentov študentsko delo omogoča študij, zaradi njega pa študenti še pred redno zaposlitvijo pridobijo veliko pozitivnih delovnih navad, širijo svojo socialno mrežo in nabor neformalnih znanj. Posredno pa se denar od koncesijskih dajatev nameni za štipendije, gradnjo študentske infrastrukture, razvoj kadrov in nenazadnje za delovanje avtonomnih študentskih organizacij, ki skrbijo za zagotavljanje študentskih pravic, organizacijo kulturnih, humanitarnih, izobraževalnih in športnih dogodkov, ki so pomemben dejavnik v študentovem razvoju in osebnostni rasti. Menim, da ima študentsko delo preveč pozitivnih lastnosti, da bi se lahko o njegovi ukinitvi pogovarjali tako lahkotno. Razmisliti moramo predvsem o tistih študentih, ki jim je to eden izmed ključnih finančnih virov, predvsem sedaj, v dobi recesije in odpuščanj, in si brez tega zaslužka študija ne bi mogli privoščiti.«

Se boš kot predsednica ŠOS udeleževala kulturnih dogodkov med študenti?
»Z največjim veseljem, če bom le povabljena. Menim, da so študentska leta tista, ko mora mlad človek/študent osebnostno zrasti in »se najti«. Kulturni oz. podobni dogodki so zelo pomembni na tej poti.«

Smo na začetku študijskega leta, kaj bi svetovala vsem študentom?
»Že sedaj se zavedam, da so študentska leta najlepša leta in jih jemljem kot čas, ko sem osebnostno zrasla in se izobrazila. Vsem študentom želim, da bi v študiju našli vse tisto, kar potrebujejo, da bi vztrajali pri svojih načelih in se, če bi bilo potrebno, borili za svoje pravice, kajti namesto nas se ne bo nihče. Trenutno skupaj delamo prve korake, upam, da bomo ob koncu novega študijskega leta skupaj uspešno prišli na cilj.«

Mojca Buh