Obeta se nam sprememba zakona o študentskem delu

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odločilo, da področje študentskega dela in drugih podobnih oblik občasnega in priložnostnega dela uredi enotno v posebnem zakonu t. i. Zakonu o malem delu.

Malo delo ...
Malo delo bo v zakonu opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu največ 672 ur v koledarskem letu, tj. 14 ur/teden, plačilo za opravljanje tega dela pa v koledarskem letu ne sme presegati višine minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta. Takšno delo se bo opravljalo preko napotnic, brez dodatne administracije, večino postopkov pa bo mogoče urediti elektronsko. Tudi izvedba plačila za opravljeno delo ne bo dodatno administrativno obremenjena, delodajalec bo celotno plačilo nakazal organizaciji za posredovanje malega dela, ki bo odvedla prispevke in dajatve prejemnikom. Delo na napotnico bodo lahko opravljali dijaki, študentje in tudi upokojenci, na ministrstvu pa preučujejo tudi možnost, da bi malo delo lahko opravljali tudi brezposelni. Oseba, ki opravlja malo delo, se obvezno vključi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje.

Višino koncesijske dajatve naj bi ohranili (14 %), se pa obetajo spremembe v sistemu delitve sredstev, saj načrtujejo povečati sredstva, namenjena za štipendije, in ohraniti višino sredstev za izgradnjo študentskih domov, del sredstev pa bo namenjen vzpostavitvi in vodenju evidence o malem delu ter izgradnjo in vzdrževanje informacijske podpore, za učinkovit nadzor ter spremljanje izvajanja malega dela.

Za in proti
Polemika v zvezi z ureditvijo študentskega dela se je začela lansko leto z izjavo ministra Mitje Gasparija, da je študentsko delo napaka na trgu dela. Tudi univerza si želi, da bi bilo študentskega dela manj zaradi bolonjske reforme, ki predvideva veliko sprotnega študijskega dela, hkrati pa bi si želeli, da bi študentje opravljali dela, ki bi bila v skladu s smerjo študija. Na eni strani prevladuje mnenje, da je reforma študentskega dela nujno potrebna, saj se ta redno zlorablja, na drugi strani pa bi bila z ukinitvijo študentskega dela kršena sama pravica do dela, vprašljiva pa je tudi študijska prihodnost tistih iz manj premožnih družin.

Na strani zagovornikov predloga so tisti, ki nasprotujejo pranju denarja in zlorabi študentskega dela ter študentskih napotnic, obenem pa kritizirajo delodajalce, ki izkoriščajo študente kot poceni delavno silo, namesto da bi za delo zaposlili delavce, ki iščejo redno zaposlitev. Velik trn v peti je tudi podaljševanje študentskega statusa in vpisovanje na fakultete zaradi statusa in posledično študentskih bonitet, kar navaja tudi ministrstvo v Zakonu o malem delu - strokovne podlage in izhodišča, da študentsko delo postaja resen konkurent mladim diplomantom in škoduje prvim iskalcem zaposlitve, hkrati pa se kaže, da se število študentskih del iz leta v leto povečuje. Zaskrbljujoča je tudi delovna obremenjenost študenta, ki preživlja dneve na predavanjih in obštudijskem delu, kar povzroča preobremenjenost in negativno vpliva tako na študentovo zdravje kot na študijski uspeh. Študentsko delo v dosedanji obliki ne omogoča socialne varnosti in ga ni mogoče uveljaviti kot delovne izkušnje, niti kot pokojninsko dobo.

Študentje so do novega zakona o študentskem delu kritični in imajo odklonilen odnos, saj se sprašujejo, kako se bodo lahko med študijem sploh preživljali.

Največji problem nastane pri tistih študentih, ki nimajo štipendije in jih tudi starši zaradi nizkih dohodkov ne morejo finančno podpirati. Velika večina študentov dela zato, ker morajo, da se preživijo, saj so najemnine in stanovanjski stroški, prevoz, hrana ter knjige predrage, da bi se lahko preživljali sami s pomočjo žepnin ali štipendij. Pritožbe so padale tudi na premalo število in prenizke štipendije, ki bi v takšnem primeru dodobra pripomogle k izboljšanju situacije. Na isti problem opozarja tudi Študentska organizacija Slovenije, ki nasprotuje časovnemu omejevanju študentskega dela, predvsem zaradi ostalih neurejenih področij, ki kreirajo socialni položaj študenta. Z novim zakonom o študentskem delu bi se statusne razlike med študenti še povečale, saj bi se lahko izkazalo, da je študij omogočen le priviligiranemu višjemu sloju, ki bi si ga lahko privoščil, ostali pa si ga zaradi pomanjkanja denarja in ostalih neurejenih študentskih vprašanj (štipendiranje, študentske postelje, prehrana, zaposlovanje mladih ...) ne bodo mogli privoščiti. Po drugi strani pa študentje načrtujejo, da če ne bo nobene druge možnosti, se bodo morali zateči k delu na črno, kar pa spet predstavlja nov problem. Hkrati pa se v sklopu te polemike odpira še drugo vprašanje, in sicer če se študentom odvzame pravica do dela, posledično ostanejo brez denarja in so finančno še vedno odvisni od staršev, študent ostane brez delovnih navad in s primanjkljajem delovnih izkušenj, kar pa pomeni študentova še kasnejša osamosvojitev. Na tak način študent tudi ni sposoben ničesar privarčevati, da bi se po končanem študiju osamosvojil.

Študentska organizacije Slovenije kot prvo poudarja, da so podatki, ki jih ministrstvo navaja v svojih strokovnih podlagah, zavajajoči in demagoški, obenem pa odločno zavrača izhodišča Zakona o malem delu, ker predlog slabša socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinja študentsko delo, ki predstavlja zelo pomemben socialni korektiv, saj neustrezna in nezadostna štipendijska politika ter premalo študentskih postelj ne zagotavlja vsem dostopnega študija, izhodišča pa vodijo v poslabšanje položaja študentov in elitizacijo visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja. Ukinitev študentskega dela, kakršnega poznamo danes, bi najbolj prizadela študente, saj jih več kot tretjina dela preko študentskega servisa zato, da sploh lahko študira. Ker študij ne sme biti privilegij, se je ŠOS pripravljena za pravice študentov do študija in njihovo preživetje boriti do konca.

Sanda Gajsar