Odločitev na referendumu se tiče mladih, zato se ga udeležite!

 

Prof. dr. Igor Kaučič je profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V njegovo strokovno področje sodita tudi referendum in ustavno sodstvo.

Kakšno je vaše mnenje o nedavni odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil dopuščen referendum o Družinskem zakoniku (DZ)? Moj vtis ob branju odločbe je bil, da je to izrazito tehnično-procesna odločba, ki je sicer formalno pravilna, vendar vsebinsko vprašljiva.

Pravilno ste razumeli – ta odločitev je ustavnopravno sicer korektna, vendar ni bila edino možna, saj je imelo Ustavno sodišče na voljo več različnih možnosti.

Tokrat je bilo težko vnaprej soditi, kako bodo ustavni sodniki odločili. Mislili smo, da bodo vsebinsko presojali možnost nastanka protiustavnih posledic, tako da bodo tehtali med ustavnimi pravicami (pravico do neposrednega odločanja in drugimi človekovimi pravicami), ocenjevali, ali ta zakon odpravlja ugotovljene protiustavnosti prejšnjega, zgodilo pa se ni nič od tega.

Pričakovali smo, da bo zaradi tega, ker so si vzeli za izdajo odločbe toliko časa, narejena vsebinska presoja, na koncu je bila zgolj tehnično-procesna.

Sodniki so presodili, da ne glede na izid referenduma ne bi nastale protiustavne posledice, ker se DZ začne uporabljati šele eno leto po njegovi uveljavitvi (tako dolg rok je potreben, da se organi pripravijo na njegovo izvajanje, sprejeti je treba ustrezne podzakonske akte, … Treba je torej dati času čas), zato izid referenduma ne vpliva na nastanek protiustavnih posledic, saj v primeru, da volivci zavrnejo DZ na referendumu, eno leto ni dopustno sprejeti enakega zakona.

Do takega sklepa je po mojem mnenju (to izhaja tudi iz ločenega mnenja sodnice Pogačarjeve) moč priti na zelo formalističen in premočrten način: zakonodajni postopek je namreč dolgotrajen, in če zakon pade na referendumu, bo potrebno nekaj let, da bomo spet lahko sprejeli zakonik, ki celovito ureja družinsko pravo.

Največji problem je to, da v primeru, da bo zakonik na referendumu zavrnjen, ne bo prišlo do nove ureditve, ki uvaja veliko ukrepov za zaščito otrokove koristi – ta del pa tvori res veliko večino DZ!

Kaj sicer menite o odločanju Ustavnega sodišča v zadnjem času?

Ustavno sodišče 21. člena v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, ki omogoča prepoved referenduma, v zadnjih odločbah očitno ne jemlje več kot podlago za vsebinsko presojo dopustnosti referenduma, ampak čisto tehnično. Če protiustavne posledice, ki jih utegne povzročiti odločitev na referendumu, niso v nebo vpijoče, očitne, prepoznavne in nedvoumne, daje Ustavno sodišče prednost referendumu. Zato se zastavlja vprašanje, ali bo Ustavno sodišče v bodoče sploh prepovedalo kakršenkoli referendum (!).

V prvih odločbah glede dopustnosti referenduma sem se pretežno strinjal s smerjo, ki jo je ubiralo Ustavno sodišče, zdaj pa Ustavno sodišče po mojem mnenju glede tega sploh nima več prave smeri.

Ob tem je zanimivo, da so bili v strokovnih krogih le osamljeni kritiki odločb Ustavnega sodišča, zdaj postaja ta skupina vse večja (Ankaran, pokojninska reforma, Titova cesta, …); tako skoraj ni pomembnejše odločitve v zadnjem letu, dveh, da v strokovni javnosti ne pride do hudih reakcij - tega prej ni bilo.

Za nas, ki se strokovno ukvarjamo z vlogo Ustavnega sodišča, je ključna argumentacija odločbe.
Odločba mora biti prepričljiva – to je glavno merilo: z nekaterimi odločitvami se lahko tudi ne strinjam, vendar če so prepričljive, jih sprejemam.

Pri odločbi, s katero je Ustavno sodišče dovolilo referendum o DZ, se ne strinjam ne z odločitvijo in ne z utemeljitvijo, saj me strokovno ni prepričala.

Če me po branju odločbe utemeljitev (zlasti nosilni razlogi) ne prepriča, če me pusti hladnega, pomeni, da odločbi nekaj manjka – to je bilo pri tej odločbi očitno. Komaj poznam kakšno strokovno mnenje, ki je o tej odločbi drugačno, zato lahko rečem, da je to večinsko mnenje v stroki.

Kaj na splošno menite o referendumu, ki je pred nami?

Vi, mladi, ste tisti, ki bi morali odločanje glede družinskih vprašanj vzeti v svoje roke, mi smo svoje, kar se tiče družine, že opravili. Po mojem mnenju je napačno, da se zdaj starejši opredeljujejo, borijo za takšno in drugačno definicijo družine, mladi pa se držite ob strani, čeprav je namenjeno prav vam, vi se morate odločiti, kakšno ureditev želite imeti - zato sem bil tudi vesel tega vašega vabila za intervju.

Referendumov se udeležuje sorazmerno malo mladih, namesto njih odločajo tisti, ki se jih neposredno ne tiče. Tu bi pa res bolj pričakoval aganžma mladih, težko je namreč reči, da te ta zadeva ne briga, saj te prej ali slej gotovo bo.

Najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo, da bo več ljudi ZA potrditev zakona na referendumu. Zakaj? Po mojem mnenju zato, ker na dan prihajajo resnične informacije o zakoniku; vse več se govori o tem, kar v zakoniku dejansko piše, ne pa o vrednostnih, ideoloških, religioznih ozadjih, ki so seveda pomembna, vendar je treba upoštevati, da se časi spreminjajo. Kar je bilo včasih nesprejemljivo, bo danes ali jutri že sprejeto; nekatere stvari pač rabijo svoj čas, da jih ljudje pravilno spoznajo in sprejmejo.

Hvala za odgovore!


Blaž Božnar