Pogovor s predsednikom Zveze ŠKIS

Novi predsednik Zveze ŠKIS je Matic Sušnik.

Konec novembra 2010 je bilo izvoljeno novo vodstvo Zveze ŠKIS. Novi predsednik Zveze ŠKIS je Matic Sušnik, s katerim smo naredili intervju.

S čim ste prepričali in zmagali? Z ekipo sem se začel pripravljati že junija 2010. Na začetku nas je bilo malo, nato pa smo se v treh mesecih okrepili in medse vključili številne mlade in ambiciozne študente iz številnih slovenskih študentskih klubov. Večinoma imamo vsi bogate izkušnje z delovanjem v domačem klubu, kjer smo prepoznali ključne težave in pomanjkljivosti. Na podlagi teh smo pripravili zares obsežen program, razdeljen po področjih delovanja Zveze ŠKIS. V okviru priprav na volitve, ki so bile 25. novembra 2010, sem želel program osebno predstaviti vsem predstavnikom študentskih klubov. Menim, da je bila nato ključnega pomena podrobna predstavitev tako programa kakor tudi ekipe na seji Sveta ŠOLS, kjer so bili svetniki študentskih klubov v prvem krogu volitev nekoliko zadržani, v drugem krogu pa so se z veliko večino izrekli za našo ekipo. Imam močno ekipo, zato želim in verjamem v uspešno realizacijo zastavljenega programa, ki so nam ga zaupali svetniki študentskih klubov.

Kaj je vaš slogan? V času kampanje sicer nismo imeli svojega slogana in smo se bolj osredotočali na poudarjanje ključnih ciljev, potrebnih za obstoj in razvoj Zveze. V zadnjih tednih, ko smo sestavljali programski dokument, smo si pod skupinsko sliko pripisali neuraden slogan »Skupaj zmoremo več«. Na prvi pogled klišejski stavek dejansko pooseblja naše delovanje in delovanje Zveze, zato se je med ekipo povsem spontano ''prijel''.

Kakšen je vaš program, oziroma kakšni so vaši cilji? Kot sem že dejal, naš program odkriva ključne težave, s katerimi se srečuje študentsko lokalno organiziranje pri vsakodnevnem delovanju. Usmerjen je predvsem na krepitev enotnosti Zveze navznoter, povečati si želimo dijaško delovanje v klubih, za pomoč klubom pri pravnih zadevah smo znotraj Odbora za visoko šolstvo ustanovili tudi pravno službo, v kateri študenti prava pomagajo klubom, kadar se ti znajdejo pred vprašanji pravne narave. Naša vizija je Zvezo še naprej krepiti s širokim in strokovnim krogom kompetentnih, iznajdljivih in vestnih aktivistov, jo dvigniti na nivo res strokovne krovne organizacije, ki bo hkrati pripravljena tudi na zunanje izzive.

Situacija v Sloveniji se spreminja, trenutno niso rožnati časi, se to pozna tudi pri vašem vodenju? Slovenija v tem letu praznuje 20 let obstoja in trenutno na številnih področjih ni v zavidljivem položaju, tudi na področju študentskega organiziranja ne. Sam si želim svoje vodenje Zveze približati študentskim klubom, da bodo lahko v njej prepoznali visoko kvaliteto storitev, ki jih je mogoče izkoristiti in nato uporabiti na lokalnem nivoju. Pri tem je potrebno poskrbeti še za bolj jasen pretok informacij in dobrih praks. Kar precej časa trenutno namenjam tudi aktualnim političnim vsebinam in gospodarskim izzivom, ki jih v teh časih ne manjka. Zaradi nejasne prihodnosti študentskega organiziranja, je sicer zelo težko sprejemati in oblikovati dolgoročne strategije, oziroma morajo biti vse te prilagojene in pripravljene na morebitne spremembe. Vsekakor moramo pesimističen duh nadomestiti z optimističnim in si prizadevati za vodenje, ki bo prinašalo rezultate.

Kje vidite največ težav in kaj bi radi spremenili? Največ težav vidim v slabem prepoznavanju rezultatov delovanja študentskega organiziranja. Študentsko lokalno organiziranje s 56 študentskimi klubi, razdeljenimi po celotni Sloveniji, družbi prinaša ogromno dodano vrednost. V številnih slovenskih občinah so študentski klubi večkrat tudi edini nosilec izvajanja različnih družbenih dejavnosti, namenjenih predvsem mladim generacijam. Študentsko organiziranje močno zagovarja pravice študentov in dijakov v Sloveniji. Žal se ljudje vse premalo zavedajo tovrstnih dejstev, saj se prepogosto obsodijo napake, medtem ko so pozitivni učinki delovanja redkeje opaženi. Tovrstno ravnanje meče slabo luč na študentsko organiziranje, zato bi si želel v čim večji meri s predstavitvijo dejstev dokazati in morebiti spremeniti negativno javno mnenje.

Kakšen je vaš pogled na Zakon o malem delu? Zakon o malem delu, ki ga je sprejela Vlada RS 26. 10. 2010, vsekakor ni pravi način reševanja ureditve področja študentskega dela. Študentsko delo je zares preseglo svoje okvire in ušlo iz nadzora. Vendar tudi malo delo ne ponuja konkretnih rešitev, temveč v resnici prinaša celo novosti, ki bodo študente potisnile v nezavidljiv položaj. Sporno je že združevanje upokojencev, brezposelnih in študentov v eno skupino in eno zakonsko ureditev. Študentje in dijaki predstavljajo specifično skupino, ki je ni mogoče enačiti z ostalimi, zato je potrebna tudi ločena zakonska obravnava teh skupin. Študentsko delo, kot ga poznamo zdaj, je osredotočeno zgolj na študente in dijake ter ima po mojem mnenju zelo dobre temelje.

Kaj vam pomenijo prazniki in kako ste jih preživeli? Božično-novoletni prazniki mi pomenijo zelo veliko. V tem letu sem izpolnil dva velika cilja, saj sem poleg izvolitve na funkcijo predsednika Zveze ŠKIS tudi uspešno diplomiral na Fakulteti za družbene vede in se vpisal na podiplomski študij na Ekonomsko fakulteto. Zaključek zelo uspešnega leta sem tako preživel s punco in v krogu prijateljev.

Mojca Buh