Poklici prihodnosti temeljijo na vseživljenjskem učenju

 

Želja vseh je, da bi po končanem študiju čim prej dobili zaposlitev. Vendar je vsako leto težje, posebno v situaciji, ki vlada danes, ko namesto služb, je vsak dan več ljudi na cesti.

Pri odločitvi za študij je vse bolj pomembno, kakšne so možnosti zaposlitve
Vedno več je kadrov, ki jih primanjkuje, in kadrov, ki jih je iz leto v leto preveč. Čeprav se odločamo za študij, ki nas veseli, je prav, da si pogledamo tudi možnosti zaposlitve. Danes je namreč žal tako, da je pri odločitvi za študij vse bolj pomembno, kakšne so možnosti zaposlitve, plačilo za delo ... A pri tem ne smemo biti nikoli 100 %, ker se razmere na trgu spreminjajo in nikakor ni gotovo, da bodo poklici, ki so iskani danes, iskani tudi čez 5 let, ko boste zaključili študij.

Čas študija veliko pove
Ni dovolj le naziv, ki ste ga pridobili, in šola, kjer ste se šolali. Zanimiv je podatek, koliko časa je trajal študij. Delodajalcu veliko lahko pove tudi podatek o času vašega izobraževanja. Namreč, če je predvideni čas šolanja štiri ali pet let, vi pa boste bistveno dlje časa potrebovali za dokončanje študija, se bo delodajalcu lahko prikradlo vprašanje o vaši učinkovitosti, čeprav ste morda med samim študijem bili zelo dejavni pri različnih organizacijah, delali preko študentskega servisa.

Statistični podatki - povprečna doba študija: po podatkih slovenskega statističnega urada je povprečna doba študija za diplomante na splošno šest let in slabih pet mesecev, za univerzitetne diplomante pa sedem let in dober mesec.

Poklici, za katere se mladi najpogosteje odločajo
»Na odločitev glede poklica pomembno vplivajo predvsem dejavniki, kot so veselje do samega področja dela/poklica, družinska tradicija, pričakovano plačilo in s tem povezana konkurenčnost oziroma deficitarnost poklica«, pravi mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.
»Trend vpisa v splošno izobraževalne programe (gimnazije) se nadaljuje, na univerzitetni ravni je kljub spodbudam za tehnološko tehniške študije prevladujoč vpis na družboslovne fakultete (pravo, ekonomija, poslovne vede), njim je zato tudi najteže najti zaposlitev, medtem ko je nekoliko laže naravoslovcem in tehničnim strokovnjakom še zlasti na področjih, kot sta npr. informatika in strojništvo. Zaradi široke ponudbe izobraževanja na visoki stopnji se vse manj mladih odloča za poklicne srednje šole, ki vodijo do poklicev, kot so na primer ključavničarji, kleparji in šivilje, ki so zaradi tega danes v zatonu in zato še posebej iskani,« poudarja mag. Tanja Milovanovič, PROFIL d. o. o.

Katere študijske smeri imajo največ vpisa in katere najmanj?
Na spletni strani Visokošolske prijavno-informacijske službe najdemo podatke o prvem vpisu na posamezne fakultete za študijsko leto 2010/2011. Poglejmo si, katere študijske smeri imajo največ vpisa in katere najmanj:

Najmanj iskalcev zaposlitve v Republiki Sloveniji je z višješolsko izobrazbo
«Podatki iz decembra 2009 kažejo, da je med iskalci zaposlitve le 3,1 % iskalcev z višješolsko izobrazbo. S končano peto stopnjo izobrazbe (srednjo šolo) je 26 % vseh iskalcev zaposlitve. Z višjo stopnjo pridobljene izobrazbe se tudi zaposlitvene možnosti povečujejo. Podjetja in organizacije bodo zaradi tehnološkega razvoja in rasti storitvenega sektorja v prihodnje potrebovala vse bolj izobraženo delovno silo s strokovnimi znanji.« mag. Majda Kralj, MIC ACADEMIA.

Poklici, ki jih primanjkuje
Po besedah Zavoda RS za zaposlovanje, Marka Župančiča, in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Aleksandre Klinar Blaznik, je težko reči, kateri poklici so pri delodajalcih bolj zaželeni, zaradi trenutne negotove gospodarske razmere, kljub temu lahko povzamemo, da so na trgu še vedno zelo iskani poklici na področju zdravstva, in sicer na vseh izobrazbenih ravneh, od negovalcev in bolničarjev do zdravnikov specialistov, na področju informacijske tehnologije (razvijalci informacijskih sistemov, programerji, sistemski inženirji), na področju naravoslovja in tehnike (predvsem na višjih stopnjah izobrazbe), na področju gostinstva (natakarji, kuharji), na področju varovanja oseb in premoženja, potrebujejo se tehnični strokovnjaki na področju elektronike, telekomunikacij, gradbeništva in strojništva, kadre s področja trženja, financ in računovodstva in pa poklicnih profilov v turizmu, transportu in prometu. Iskani so še vedno tudi poklici s področja kovinarstva oz. oblikovanja kovin (ključavničarji, varilci ...), elektroinštalaterji, mehaniki, vozniki tovornjakov ter delavci s poklici s področja gradbeništva (zidarji, tesarji).

Poklici prihodnosti
»Napovedi pravijo, da imajo nekoliko več možnosti za karierni uspeh tisti, ki se bodo odločili za poklic s področja informatike ali področja zdravstva, kjer je že zdaj mogoče zaslediti porast povpraševanja po sodelavcih s področja biomedicine, zdravnikih specialistih, farmacevtih, zobozdravnikih in celo lepotnih kirurgih. Tudi ekonomistom se ne piše slabo, še posebej je tu vredno izpostaviti poklic finančnega analitika in osebnega finančnega svetovalca ter nenazadnje tudi poklic prodajnega menedžerja. V zadnjem času smo lahko priče tudi številnim vladnim ukrepom, kot je na primer spodbujanje razvoja t. i. zelene energije. Prav zato raznim inženirjem, ki bodo delovali znotraj teh panog, pripisujejo svetlo poklicno prihodnost, kar se bo v prihodnje nedvomno odražalo tudi na njihovih zaslužkih,« dodaja mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Zavod RS za zaposlovanje dodaja, da poleg formalno pridobljene izobrazbe in kvalifikacij dobiva vse večji pomen osebnostni profil zaposlenih, kjer štejejo izkušnje na posameznem področju dela, pridobljene kompetence in fleksibilnost, sposobnost dela v skupini in sposobnost povezovanja različnih znanj. Poklici prihodnosti temeljijo na vseživljenjskem učenju in razvoju kompetenc, slovenski trg dela pa je postal sestavni del trga dela Evropske unije. Zato je mobilnost zaposlenih in pridobivanje novih znanj in veščin na tem območju ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih strokovnjakov.

Letna plača za posamezne poklice
»Zavedati se moramo, da je kriza prizadela v veliki meri predvsem gospodarski sektor, zato plače v večini podjetij znižujejo ali pa kvečjemu ohranjajo na isti ravni. Raziskave pravijo, da so med najbolje plačanimi poklici na primer genetiki, piloti, psihiatri, kirurgi, odvetniki, in nenazadnje tudi kontrolorji letenja, ki na mesec prejmejo nad dva tisoč evrov osnovne plače. Tu imamo tudi poklice, kot so razni oblikovalci, računovodje, razni finančni svetovalci, ki se uvrščajo sicer nekoliko nižje, vendar se še vedno njihov zaslužek približuje dvema tisočakoma. Manj so plačani učitelji in vzgojitelji, novinarji, državni tožilci, fizioterapevti, različni inšpektorji, ki se lahko pohvalijo s slabim tisočakom in pol na mesec. Mesarji, pleskarji, peki, avtomehaniki, električarji, vodovodarji ter podobni poklici, na mesec prislužijo slabega tisočaka, medtem ko se skozi mesec z dobrimi 600 evri prebijajo varnostniki, prodajalci v trgovinah, zidarji, kurirji in še bi lahko naštevali. Ne pozabimo, da se osnovne plače lahko pri nekaterih poklicih zaradi različnih dodatkov bistveno zvišajo, kot je to v primeru tržnikov oziroma prodajnikov, katerih plačilo se spet razlikuje glede na dejavnost, v kateri delujejo,« pojasnjuje mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Kateri poklici počasi izumirajo?
»Poklici, za katere lahko zagotovo trdimo, da izgubljajo na privlačnosti, so vsekakor poklic čevljarja, dimnikarja, steklarja, keramičarja, lončarja in še bi se našlo. Razlog za izumiranje določenih poklicev lahko vsekakor pripišemo dejstvu, da se trg obrača v ritmu tehnologije, zato so in še bodo na pomembnosti izgubljali predvsem tisti poklici, ki so povezani z možnostjo avtomatizacije dela. Velik razlog za njihovo pozabo pa so tudi azijske države, kot so Kitajska in ostale države z daljnega vzhoda, zaradi katerih so nekatere storitve ali izdelki izgubili na vrednosti in se danes izdelujejo zgolj zaradi ohranjanja družinske tradicije", je povedala mag. Andreja Žagar, Agencija M servis.

Mojca Buh