Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

26.10.2017      13:19
|

Pomembno odkritje raziskovalcev z Univerze v Ljubljani

  • A- A+

 

Skupina raziskovalcev z Univerze v Ljubljani je odkrila mehanske povezave med bakterijami, za katere je veljalo, da ne obstajajo.

Raziskovalci so prvi opazili, da se celice v suspenziji povežejo v nevidno mrežo, prek katere sledijo gibanju optično ujete bakterije. Za vidno bakterijsko strukturo se skriva nevidna mreža medceličnih povezav, ki predstavlja do sedaj nevidno tkanino ekosistema. Temeljno naravoslovno odkritje raziskovalcev Univerze v Ljubljani omogoča novo razumevanje bakterijskega sodelovanja, komuniciranja in njihovega vpliva na okolje.


Vse od definicije planktona leta 1887 so bili raziskovalci prepričani, da je gibanje bakterij prvenstveno določeno s tokom okoliške vode, kjer celice nimajo medsebojnih povezav in se prosto gibljejo neodvisno druga od druge. Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so nedavno dokazali, da to ne drži. »Fizične povezave med bakterijskimi celicami so v planktonski obliki prisotne, vendar jih s standardnimi mikroskopskimi tehnikami ni mogoče zaznati. Medtem ko lahko posamezne celice v razredčenih bakterijskih suspenzijah vidimo in preštejemo, je njihove povezave mogoče dokazati šele z aktivno motnjo ene ali več celic, ki so v medsebojnem stiku ,« je ob pomembnem odkritju povedal vodja skupine raziskovalcev prof. dr. David Stopar z Biotehniške Univerze v Ljubljani. Da bi to potrdili, so raziskovalci uporabili optično pinceto in kot prvi opazili, da se celice v suspenziji povežejo v nevidno mrežo, prek katere sledijo gibanju optično ujete bakterije. Za vidno bakterijsko strukturo se tako skriva nevidna mreža medceličnih povezav, ki predstavlja do sedaj še nevidno tkanino ekosistema.

Raziskava je pokazala, da so bile mehanske povezave prisotne pri nizkih gostotah bakterij, kar je v ostrem nasprotju s trenutno sprejetim modelom, da se mreženje bakterij pojavi šele pri visokih gostotah, pri prehodu v t. i. biofilm.


Bakterije so glede na rezultate raziskave sposobne izdelati dobro povezano mikrobno tkivo na dolge razdalje (tudi več kot 100 mm). To je presenetljivo, pravi Stopar, saj je do sedaj veljalo, da so enocelični organizmi v suspenziji med seboj nepovezani. Medcelična povezanost je bila vedno znak višje stopnje razvoja, rezervirana za večcelične organizme, poudari. A delo raziskovalcev na tem mestu še ni končano. Odkritje šibke viskoeleastične zunajcelične bakterijske mreže je prineslo dodatna vprašanja o delovanju bakterij v suspenzijah, hkrati pa omogoča reševanje nekaterih temeljnih mikrobioloških problemov, ki so vezani na medcelično komunikacijo bakterijskih celic in njihovo odpornost na protimikrobne snovi.

 

Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so ugotovili, da bakterije le niso tako osamljene, kot se je zdelo. Rezultati raziskave so spremenili pogled na naše dojemanje bakterij kot osamljenih samotnih celic, ki se družijo zgolj občasno, ko so razmere slabe. Temeljno naravoslovno odkritje omogoča novo razumevanje bakterijskega sodelovanja, komuniciranja in njihovega vpliva na okolje. 


Pri raziskavi so sodelovali raziskovalci s treh članic Univerze v Ljubljani:

-          Prof. dr. David Stopar, Biotehniška fakulteta

-          Simon Sretenović, Biotehniška fakulteta

-          Doc. dr. Iztok Dogša, Biotehniška fakulteta

-          Prof. dr. Rok Kostanjšek, Biotehniška fakulteta

-          Prof. dr. Igor Poberaj, Fakulteta za matematiko in fiziko

-          Dr. Biljana Stojković, Medicinska fakulteta





Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Tinder in negativnosti družbenega omrežja 2
disqus_user  |  Se strinjam, si pa dal tudi zelo primern...
Tinder in negativnosti družbenega omrežja 2
disqus_user  |  Se strinjam,
IQ test za mačke 1
disqus_user  |  Da sem pravilno predstavim, jaz sem gosp...
Na fakulteti sem in potrebujem svoj bančni ra... 2
disqus_user  |  Spoštovani iskalci posojil Ste v kakršn...
"POST POLETJU" 8
disqus_user  |  Iščete poslovno posojilo, osebna posojil...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK