ORODJA
> RSS in Javascript
> Widgets
> Čiščenje virusov

Na prvi pogled se mogoče zdi, da upokojevanje profesorjev, nižje plače za zaposlene na univerzi in manj denarja za raziskave za študente ne bodo imeli nobenih posledic.
O posledicah predlaganih varčevalnih ukrepov na področju visokega šolstva lahko v javnosti zasledimo toliko različnih interpretacij, da se včasih zdi, kot da ne bi govorili o istih temah. Da bi to kompleksno področje lažje razumeli, je smiselno iti po vrsti in seveda začeti na začetku, torej pogledati, kaj predlagane spremembe sploh prinašajo.
Predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu:
*Sprememba bi veljala le za študente, ki se bodo na študij vpisali v študijskem letu 2012/13 ali kasneje, vendar POZOR! To velja tudi za tiste izmed vas, ki boste letos diplomirali na 1. bolonjski stopnji in nameravate naslednje leto študij dokončati na 2. bolonjski stopnji.
Drugih predlogov sprememb, ki se posredno dotikajo študijskih pogojev, je zaradi obsežnosti predlaganega zakona veliko in težko je pravično presoditi, kateri so bolj in kateri manj pereči. Načeloma, vsaj tako je mogoče razbrati iz izjav pristojnih na ljubljanski univerzi, sam zakon za univerzo ni tako problematičen. Veliko bolj problematičen je predlog rebalansa, ki naj bi po nekaterih začetnih izračunih sredstva za raziskovanje znižal za 21 %, za visoko šolstvo pa za 17 %. Minister Turk je 4. maja sicer predlagal spremembo, ki bi visokemu šolstvu in znanosti skupaj »vrnila« 20 milijonov evrov, kar kaže na to, da se bodo vsebina in številke spreminjale do zadnjega dne. Vendar pa velja opozoriti, da je zaradi raznolikih virov financiranja posameznih fakultet, skopih obrazložitev v predlogu rebalansa in kompleksnosti področja visokega šolstva dejanske posledice predlaganih ukrepov pravzaprav nemogoče pravilno napovedati in da lahko že najmanjši nepremišljen poseg na visokošolskem in znanstveno-raziskovalnem področju povzroči veliko škodo.
V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani takim posegom in zmanjševanju sredstev za področje visokega šolstva in znanosti ostro nasprotujejo, ker, kot pravijo:
Aljaž Gaber, minister za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: »V ŠOU v Ljubljani vse pristojne za področje visokega šolstva pozivamo k čimprejšnjemu oblikovanju širše javne razprave o nadaljnjih spremembah in izboljšavah na tem področju. Zavzemamo se za spremembe in racionalizacijo, a ne samo na Univerzi v Ljubljani, temveč v celotnem terciarnem izobraževanju. Pri tem poudarjamo, da nikakor ne bomo pristali na morebitno načrtno slabenje javnih univerz na račun javno sofinanciranega zasebnega šolstva, prav tako tudi ne na nižanje sredstev s strani države javnim zavodom v taki meri, da bi to posledično vodilo v uvedbo šolnin ali na drugi strani v nerazumno in nesorazmerno dviganje vpisnih stroškov. V ŠOU v Ljubljani se bomo z vsemi sredstvi borili za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje na 1. in 2. bolonjski stopnji.«
V resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani vas tako vse študente vabijo, da podprete poziv znanstvenikov »Znanost in tehnološki razvoj sta rešitev za izhod iz gospodarske krize«, ki je dostopen na spletnem naslovu http://www.znanost.biz, in si na spletni strani ŠOU v Ljubljani preberete poziv za kakovostno visoko šolstvo, v katerem so predstavili tudi nekaj dodatnih predlogov za spremembe na področju visokega šolstva.

Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
Ne zamudite več nobene pomembne novice iz sveta študentov.