ŠOS razočaran nad odločitvijo poslancev ob prvem branju Zakona o malem delu

Prvo branje ZMD

Študenti so pozorno spremljali 19. sejo Državnega zbora, na kateri so poslanci v okviru splošne obravnave predstavili svoja stališča na predlog Zakona o malem delu (ZMD) ter ostale delovno pravne zakonodaje.

ŠOS z negotovostjo gleda na prihodnost dela dijakov, študentov ter mladih diplomantov. Na dejstvo, da prinaša koncept malega dela v slovenski prostor resne spremembe na področju varnosti zaposlitev so v svoji razpravi potrdili tako poslanci opozicije kot koalicije, ki so sami predstavili vse nevarnosti, ki jih prinaša predlagana oblika začasnega in občasnega dela. V razpravi so bila izpostavljena mnoga odprta vprašanja, ki bodo v prihodnje jasno pokazala, da je zakon konceptualno nevaren, sistemsko neuresničljiv, pri čemur poskuša združiti med seboj različne družbene skupine. ZMD vključuje tri različne družbene skupine z različnimi statusi in položaji, ki niso primerljivi, saj so dijaki in študenti del šolajoče se mladine in zato potrebujejo temu primerno obliko dela. Malo delo bo mlade spremljalo po njihovi diplomi, saj se bodo redne zaposlitve težko dosegljive. ZMD uvaja slabo plačano prekomerno delo, ki bo kvečjemu ljudi spodbudilo k temu da bodo delali mimo države, saj bodo začeli ugotavljati, da od takšnega dela nimajo ne dostojne pokojnine, ne osnovnih delavskih pravic.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: »Razočarana sem. Še posebej zato, ker verjamem v demokracijo in v to, da poslanci vedo kaj delajo. Včeraj smo pozvali poslance, naj premislijo kakšen trg dela si želijo za svoje otroke, za nas mlade - malo delo brez pravic ali redno delovno razmerje z možnostjo dopusta, bolniške in ostalih pravic iz dela. V nadaljevanju postopka smo pripravljeni poslancem to razložili še enkrat, še dvakrat in še stokrat, če bo potrebno. Tako pričakujemo uresničitev napovedanih dodatnih in poglobljenih razprav o pravem namenu in cilju predlaganega zakona ter upoštevanje argumentov socialnih partnerjev.«

ZMD določa, da bo malo delo imelo elemente delovnega razmerja, vendar pa iz tega ne izhajajo tudi sorazmerne pravice iz dela. Na podlagi tega obstaja možnost, da bodo mladi v prihodnosti bili zaposleni preko malega dela, vendar pa od tega ne bodo imeli pravice, ki jih imajo delavci (pravica do bolniške, dopusta, porodniška, pravica do povračila sredstev za malico in potnih stroškov). Za mlade bo malo delo postalo nadomestek za redno zaposlitev, zaradi katerega bodo mladi ujeti v vrtinec negotovih služb, ki bodo predstavljale »čakalnico« na redne zaposlitve, ki pa jih je čedalje manj.

Kaj pa menite vi? Je zakon o malem delu primeren za nadaljno obravnavo ali se vam zdi poteza vlade prehitra in nepremišljena?