ŠOU V LJUBLJANI PRIČAKUJE POSPEŠENO REŠEVANJE VPRAŠANJA SOFINANCIRANJA DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

 

Šos v Lljubljani...

Financiranje doktorskega študija je v Sloveniji v veliki meri odvisno od višine sofinanciranja s strani države. MVZT je doslej vsako leto objavil razpis za sofinanciranje podiplomskega študija, na katerega so se morali visokošolski zavodi prijaviti, da so lahko prejeli finančna sredstva za doktorske programe. Na podlagi tega so študentom znižali normirano šolnino glede na prejeti delež sofinanciranja na razpisu.

Ministrstvo je tudi dosedaj vselej zagovarjalo pospeševanje doktorskega študija. Denimo v Nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) iz leta 2001, ki je v veljavi še danes: »Eden od ciljev NPVŠ, ki je hkrati tudi cilj v nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu, je povečati število novih doktorjev znanosti, ki se je že med letoma 2001 in 2003 povečal z 298 na 367, na okrog 600 doktorjev znanosti letno v letu 2010.« Cilj NPVŠ je tudi »zagotoviti sofinanciranje sistemsko prenovljenih podiplomskih študijskih programov, ki povezujejo discipline, visokošolske in raziskovalne zavode ter druge institucije ....«

Tudi v izhodiščih za nov NPVŠ (Izhodišča NPVŠ), ki je v pripravi in bo veljal do leta 2020, med drugim piše, da »Slovenija potrebuje večji delež visoko izobražene populacije in odprt, široko dostopen visokošolski prostor, ki bo temeljil na kakovosti in bo omogočal pogoje za doseganje odličnosti.« Kljub vsem zapisanim ciljem pa se je MVZT odločil ubrati drugačno pot in bistveno otežil dostopnost do doktorskega študija. Poleg tega z neobveščanjem študentov ovira njihovo načrtovanje študijske poti, ki je v dobršni meri povezano z njihovo finančno varnostjo.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da študentje, ki so že vpisani v doktorske programe, ne vedo, ali bo njihov program v prihodnosti sploh financiran. To je še posebej problematično za študente doktorskih programov, ki so se vpisali v študijskem letu 2009/2010. V tem študijskem letu namreč beležimo porast vpisa zaradi ukinitve znanstvenega magisterija in spremenjenih ravni izobrazbe.

Tanja Poličnik, študentska ministrica za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: »Če se pristojno ministrstvo letos ne odloči izpeljati razpisa in tako ukiniti sofinanciranje doktorskega študija, se poleg vprašanja nepremišljenih potez, ki vodijo v nedostopnost doktorskega študija, pojavi še težava podrejenega položaja doktorskih študentov humanistike in družboslovja. Programa ARRS in TIA namreč oba finančno vzpodbujata zgolj uporabno vrednost tehničnih in naravoslovno-matematičnih ved, medtem ko so humanistika in družboslovne vede potisnjene na periferijo. Ključno je, da ministrstvo najde vzvode sofinanciranja tako aplikativnih kot bazičnih znanj, saj lahko samo tako uresniči svoj, v izhodiščih novega Nacionalnega programa za visoko šolstvo, zadan cilj družbe znanja.«

ŠOU v Ljubljani se strinja, da so spremembe visokošolskega sistema nujne, vendar pa bodo svoj namen dosegle le, če bodo premišljene, podkrepljene z analizami, celovite in usklajene z vsemi partnerji v visokošolskem prostoru. Med njimi je doslej veljal konsenz, da bo visokošolski sistem deležen celovitih sprememb v prihodnjem študijskem letu, sprememb pa bodo deležni pomembnejši akti, ki se nanašajo na visokošolski prostor (Zakon o visokem šolstvu, Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, vzpostavitev Nacionalnega ogrodja kvalifikacij itd.). Ob pripravi tako pomembnih sprememb sta ključnega pomena dialog in obveščanje vseh vpletenih v visokošolski sistem, še zlasti študentov, ki jih tako pomembne spremembe neposredno zadevajo.