Svetovni dan knjige

23. april velja za svetovni dan knjige, dan je povezan z datumom smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa.

V Kataloniji si na ta dan že več desetletij podarjajo knjigo in cvet, temu zgledu pa sledimo tudi v Sloveniji, saj se na ta dan organizirajo razne razstave knjig, sejmi, prireditve, recitali ... Osnovni namen mednarodnega dneva je široki množici približati knjigo in razširjati bralno kulturo, Slovenija pa je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. V aprilu pa praznujemo tudi mednarodni dan knjige za otroke, in sicer 2. aprila, ki ga zaznamuje tudi rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena.
Letošnjega 23. aprila se tudi izteka program Ljubljana svetovna prestolnica knjige. V lanskem letu je festival Fabula dobil pomembni predznak in postal festival literature sveta ter s tem dobil nove dimenzije. Fabula bo v letošnjem letu potekala med 4. in 22. aprilom, v tem času pa nas bodo obiskali ugledni tuji avtorji, eden od najbolj zanimivih argentinskih sodobnih pisateljev César Aira, večkrat nagrajeni italijanski avtor Niccolò Ammaniti, švedski prozaist in dramatik Per Olov Enquist, ugledni avstrijski pisatelj Cristoph Ransmayr in nizozemska pisateljica Margriet de Moor, najkrajšo pot pa bo imel slovenski romanopisec, dramatik in esejist Drago Jančar.
V okviru festivala bo 14. aprila žirija pod vostvom Ane Č. Vogrinčič odločila, kdo bo šesti dobitnik nagrade Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb zadnjih dveh let. Nominirane so štiri zbirke, Maločudnice (pokojne) Mihaele Hojnik, Kosec koso brusi Lada Kralja, Sobotne zgodbe Mirane Likar Bajželj in Duhovi Mihe Mazzinija. Dan pred sklepom letošnje Fabule, 21. aprila, bo v Cankarjevem domu potekal še mednarodni simpozij, posvečen Edvardu Kocbeku.
V sodelovanju s Kinodvorom pa se nadaljuje in nadgrajuje tudi projekt Kinofabula - večer knjige in filma. V veliki dvorani Kinodvora se bodo v času festivala odvrteli trije odmevni filmi, posneti po literarnih predlogah gostov Fabule (Zvenenje v glavi, Il Capitano, Kar naenkrat).
Med vsemi vprašanji na predavanjih in srečanjih v sklopu svetovnega dneva knjige pa se najpogosteje pojavlja tema digitalizacije knjig oz. razvoj in razširitev e-knjige. Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi na slovenskem trgu e-knjige zaživele s koncem letošnjega leta.
Kakorkoli že vzamemo, pa lahko rečemo, da knjiga ni samo literarno delo, ampak je naša sopotnica skozi celo življenje, zato verjamemo, da bodo knjige ostale, ne glede na to, ali bodo še vedno izhajale v klasični obliki ali pa bodo le-to nadvladale e-knjige.