Teorija in praksa pri komuniciranju

 

Da osvojimo znanje na določenem področju, moramo - kot nas pri nas začnejo učiti že v zgodnješolskem izobraževanju - najprej poznati teorijo.

Ta podlaga nam potem služi za to, da jo uporabimo in njeno znanje pretvorimo v izpeljavo konkretnih aktivnosti.
Ker popularnost področja odnosov z javnostmi čedalje bolj narašča, se tako na trgu kot na fakultetah pojavlja množica tečajev in predmetov, ki zainteresirane učijo njegovih zakonitosti, to pa je ponavadi v največji meri usmerjeno na spoznavanje teorije in v manjšem delu v praktične vsebine ter veščine, ki so ključne in jih mora obvladati vsak piarovec.
Tako se ponavadi vsak tečaj ali predmet, povezan z odnosi z javnostmi, začne s spoznavanjem definicij odnosov z javnostmi, te pa se potem razvijejo v različna področja, ki zadevajo PR in se osredotočajo predvsem na odnose določene organizacije z njenim notranjim in zunanjim okoljem, interno komuniciranje, odnose z mediji, z lokalno skupnostjo, državnimi institucijami, potrošniki, finančnimi javnostmi, na krizne odnose z javnostmi in seveda tudi na etiko komuniciranja ter relevantne zakone, kodekse in pravne akte. Nedvomno je poznavanje te vsebine pomembno pri izvajanju aktivnosti, ki sledijo iz nje. Aktivnosti oziroma orodja, s katerimi dejansko realiziramo želene cilje v specifičnih odnosih, pa so ključni in naj bi se jih naučili tudi učinkovito uporabljati.
Po mojih opažanjih pa je tovrstne prakse in možnosti samostojnega izražanja oz. operativnega dela na primerih premalo. Je že res, da predavatelji predstavijo ključna orodja za dosego želenega namena in cilja, kot so priprava novinarske konference, kako napisati sporočilo za javnost ali različne komunikacijske načrte, vendar so ti osnovni prijemi vsekakor premalo. Tudi ocena lastnega dela je s strani predavateljev ponavadi bolj skopa. Da je naučena teorija in nekaj malega prakse iz enega ali več opravljenih predmetov in tečajev premalo, se zaveš, ko vstopiš v svet dela v določeni agenciji ali podjetju in začneš aktivno delati na področju komuniciranja.
Skozi konkretno delo na določenih naročnikih spoznaš, kako malo vsebine ti dejansko dajo v izobraževalnih programih. Šele takrat vidiš, da je orodij za izpolnjevanje ciljev, zastavljenih v strateških načrtih komuniciranja, veliko več in da je za to, da dosežeš določeno objavo v medijih, potrebno več dela kot samo napisati sporočilo za javnost. Od faze raziskovanja določenega področja, definiranja in izbora primernih medijev za izbrano temo, izbora novinarjev, poznavanja značilnosti naročnikov in njihovih zahtev, izbora primernega jezikovnega diskurza glede na naročnika, za katerega se pripravljajo vsebinska gradiva do komuniciranja in koordinacije z vodilnimi iz organizacij, komuniciranja z novinarji ter nenazadnje tudi nastopanja v različnih situacijah ... Vse to od tebe zahteva veliko mero samoiniciative, iznajdljivosti, prepričanosti v svoje sposobnosti ter predvsem resnega pristopa. Nedvomno pa tudi pripravljenosti na to, da se vsakodnevno spopadaš z novimi izzivi in komunikacijskimi problemi, ki ti v končni fazi dajo veliko novega znanja. Konkretne in specifične situacije so tiste, ki te pripravijo do iskanja hitrih in učinkovitih rešitev problemov, na katere te ne more pripraviti še tako dobro zastavljena teorija.
Zgolj poznavanje teorije se ne more enačiti tudi že z obvladanjem prakse, ki je ključna za to, da smo uspešni in da dosegamo pozitivne rezultate. Zato majhen nasvet - bodite aktivni, izkoristitie čim več možnosti, sodelujte in se udejstvujte v različnih društvih, skupinah, na dogodkih ipd. Le tako si boste pridobili največ uporabnega znanja, ki vam bo nedvomno zmeraj zelo koristilo.
Alenka Bencak,
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi