ZELENO OGLAŠEVANJE

 

I don't think I shall ever see
A billboard lovely as a tree.
In fact, until the billboards fall
I may not see a tree at all.
(Ogden Nash)

Ko sem nekaj časa nazaj po naključju preletela Hoferjev oglasni katalog, je mojo pozornost pritegnil napis na prvi strani: »fer do okolja«. To definitivno ni moja prva asociacija na trgovinsko verigo, ki naš poštni nabiralnik redno polni z nekaj strani dolgimi oglasnimi katalogi. Seveda pišejo, da si prizadevajo za zmanjševanje škodljivih emisij na vseh področjih, varčujejo z energijo ter da imajo ekološki sistem ogrevanja.

Zakaj pa bi potrošniki to sploh verjeli? V zadnjem letu, ko je vse več govora o segrevanju planeta in o posledicah, torej ekstremnih vremenskih pojavih, postaja vse bolj aktualno trženje izdelkov z zelenim predznakom. Žal v Sloveniji še nismo prišli tako daleč, da bi imeli potrošniki informacije o nastanku izdelka, vsebnosti in razgradnji. Tudi če je izdelek morda manj škodljiv za uporabo, je morda zato toliko bolj škodljiv proces proizvodnje ali razgradnje. Evropski parlament je nedavno sicer predlagal razširitev oznake o energetski učinkovitosti. Upajmo, da bomo barvno označevanje o porabi energije kmalu dočakali.

Raziskave kažejo, da manj kot polovica Evropejcev zaupa trditvam proizvajalcev o okoljski učinkovitosti njihovih izdelkov. To pa je problem, s katerimi se soočajo podjetja, ki dejansko nekaj naredijo za okolje in te fraze ne izkoriščajo le v marketinške namene. Večina podjetij je namreč preveč usmerjenih v to, da bodo imeli zeleno podobo podjetja kot pa v okoljske prednosti njihovega izdelka ali storitve.

Ste morda pred desetimi leti brali o nagradah, priznanjih ali dogodkih, povezanih z zelenimi podjetji? Malo verjetno, saj se takrat ljudje in s tem mediji niso obremenjevali s tem, bolj aktualni so bili protesti proti testiranju izdelkov na živalih. Danes se dogaja enaka zgodba, le da gre za okolje.

Kaj danes še ni zeleno? Zelena je računalniška oprema, zeleno je gorivo, avtomobili in hiše. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj je do izbruha zelene industrije prišlo ravno sedaj. Okolje je vse bolj onesnaženo, svet je razočaran nad ukrepi politikov in dosežki naravovarstvenikov, podjetja pa bijejo zeleno bitko na trgu. Kdor je zelen, je kul. Tem trendom sledi celo moda, saj številne blagovne znamke uvajajo svoje eko linije. Pojavili so se celo tako imenovani ekoseksualci, ki nosijo prestižne eko blagovne znamke (Ecoist, El Naturalista).

In zakaj si podjetja prizadevajo, da bi pridobila ugled na tem področju? Čedalje več potrošnikov izbira blagovne znamke, ki so okolju prijazne. S tem je pravzaprav nastal nov trg potrošnikov, ki še ni tako zelo zasičen. Res pa je, da potrošniki pogosto le govorijo, da raje kupijo izdelek, ki je okolju prijazen, vedejo pa se drugače. Prepogosto pri nakupu potem prevlada cenejši soroden izdelek. Po raziskavi Marketing magazina je le 35 % potrošnikov pripravljenih za take izdelke plačati več. To pa je dokaz, da je danes »zeleno« naravnana oglaševalska strategija v očeh potrošnikov ne le všečna, ampak že kar nujna.

Podjetja se usmerjajo v proizvodnjo zelenih alternativ (organska kozmetika, gradbeni materiali), prišlo je celo do pojava zelenih oglaševalskih agencij. Prav zaradi pogostega »greenwashinga«, torej pretirane in neustrezne uporabe izrazov, kot so bio, eko, naravno, okolju prijazno, se slovenski oglaševalski kodeks v 17. členu opredeli do okoljevarstvene argumentacije, ki zavajujoče zelene trditve prepoveduje. Te namreč ne pomagajo potrošnikom pri nakupu izdelkov, temveč izničijo napore tistih, ki resnično pridelujejo in prodajajo prave "zelene" izdelke. Takšna podjetja vse pogosteje tudi nagrajujejo. Pri nas sta v letu 2009 naziv okolju prijaznega podjetja dobila Gorenje in Petrol Energetika. Podeljuje se tudi nagrada Zelena logistika, redno pa potekajo tudi okoljska srečanja. Po svetu je med »zelenimi« dosežki bolj znana nagrada green web award.

Edina stvar, ki ni tako zelo zelena, kot bi si želeli, pa je naše okolje. Upajmo, da bo po 17. aprilu, po veliki vseslovenski čistilni akciji, vsaj v Sloveniji bolje. Aktiviraj se tudi ti!.

Urša Svetelj, predstavnica za mednarodno sodelovanje in internetni razvoj pri
Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
PRedigre (predavanja) in PRaksa (delavnice):
torek, 6. 4., ob 18.00 - FDV: Unicef - PR dobrodelne organizacije
torek, 20. 4., ob 18.00 - FDV - PR delavnica Skupinsko delo
Vstop je prost. Dobrodošli!
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net. PReveri!