Dan in noč. Belo in črno.

foto: Katja Povše

Letos poleti smo lahko vijugali po Poletni literarni promenadi Društva slovenskih pisateljev, seriji literarnih dogodkov, ki jo zaključuje “študentski literarni večer”.

Jazz club Gajo na vrtu Društva slovenskih pisateljev, četrtek, 22. septembra, ob 19h

KO JE DAN ŠE ZADNJIČ DALJŠI OD NOČI

in se študent še poletja veseli.

Večer bosta vodili študentki primerjalne književnosti, Laura Repovš in Katarina Rakušček. Katarina pravi, da je literatura njen ventil. “Študij primerjalne književnosti je kot pet let kurje juhice za dušo - vseskozi ponuja širino, izpopolnjuje, prevrača perspektive, spoznava z veliko zgodbo literarne zgodovine - in občasno tudi slabša dioptrijo. Tako kot se mi zdi, da “primerjalci” ne bi smeli pozabljati poštevanke, mislim, da je za vsakega spodobnega študenta obvezna tedenska doza literature. Zato na septembrskem večeru združujemo nasprotja - črno in belo, urbano in osebno, morda celo fizike in poezijo.”

Da, Mitja Drab študira fiziko. In piše. “... Vesolje je tako prostrano in človek je tako majhen, da je misel o vseobčem obvladovanju in dojemanju smešna, strašljiva, saj kognitivnih zmožnosti, s katerimi bi zaobjeli vsaj delček teh razsežnosti, ne posedujemo ... in ravno neznatnost je tista, ki sestavlja najširši spekter naše prvobitnosti in identitete. Literatura je govorica tega mikrokozmosa, časovna kapsula banalnih, a odločilnih trenutkov, ki nas oblikujejo, privlačijo in odbijajo na biljardni mizi, ki je življenje v vsej svoji veličini.”

Tine Kolenik pa je “primerjalec”, ki tudi muzicira v bendu, se ukvarja z novinarstvom in športom, ima širok spekter interesov. In piše. ”... Britanski pisatelj Terry Pratchett pravi, da je pisanje najbolj zabavna zadeva, kar jih človek lahko počne sam s seboj in ravno to predstavlja pisanje meni. Je en velik eksperiment, le da pisatelj ni toliko znanstvenik kot bog.” In zanj je pisanje tudi zabavno. Takšno zabavo pa je “... vedno treba deliti.” Delil jo bo s publiko in tudi z Aljažem Koprivnikarjem.

Ta je prav tako “iz foha”, književnost študira. Piše pretežno bivanjsko prozo. Literatura “... belles lettres, skrivnostni labirint papirja in prelitega črnila, postavljanje papirnatih svetov, ustvarjenih iz odsevov realnosti, preseganja imaginarnega. Povezava z življenjem in smrtjo, posoda spomina, ki nudi zatočišče zgodbam, ki bi bile drugače pozabljene, omogoča refleksijo, onemogoča pozabo, ponuja okus iluzije večnosti.” Gradnjo svojih svetov, izlivanje samega sebe. “Preko pisanja znotraj sveta literature moje besede govorijo o meni. Če preneham pisati, pozabim, kdo sem. Pisanje je moja osebna izpoved.”

Na literarnem večeru se bo literatom pridružil bend “Electric Venom Agency” - “Agencija za neposreden vbrizg čiste energije, zasnovane na pogonu agentov, zapriseženih eklektiki, v kateri ni časa ne prostora za ustaljeno ritmiko vsakdanjika. Je le strastna pot, galaktična avtocesta k novi kolektivni zavesti.”

Z vokalistko Evo Moškon, ki je, jasno, tudi bralka. “Najbolj preštudirani so bili zapiski. Prava poslastica je bil Žižek. Priporočam v branje o patološkem narcisu.”

Pa člani benda? Veseli jih, da bodo tokrat v literarni družbi. Mitja Kavčič, denimo, je v času študija najraje prebiral Frana Milčinskega Ježka in Fea Volariča, Luki Veharju na kitari se je “... z vstopom med študente občutno zmanjšal razpon literature. Na mesto, kjer so prej kraljevali Sofoklej, Ovidij, Spinoza, Kant, Moliere, Wilde, Ionesco so stopili Milan, Bach, Sor, ...” Za Andreja Pekaroviča (akademski glasbenik kitarist in prof. kitare) je literatura zapisana predvsem v notaciji.

Lepo jo bo brati. In jo tudi slišati.

          Se vidimo!

Nina Kokelj