Elektronske knjige

 

V sodobnem času se vse nagiba k elektronskim oblikam in tudi trend tiskanih medijev gre v to smer. Elektronska knjiga (tudi e-knjiga, digitalna knjiga) je knjižna publikacija, ki je izdana v digitalni obliki.

Digitalna doba v tej smeri počasi prihaja tudi v Slovenijo, imamo e-založbo (ruslica.si), slovenske elektronske knjige, bralnik v slovenskem jeziku (Kolibri v3), ljubljanske knjižnice ponujajo izposojo e-bralnikov in e-knjig (Mestna knjižnica Ljubljana), novost so tudi elektronske oblike časopisov.

Vsebina in nosilec

Ko govorimo o elektronskih knjigah, je potrebno najprej ločiti med vsebino in nosilcem oz. med e-knjigo in e-bralnikom. Tiskana knjiga ima oboje, e-knjiga (vsebina) pa izgubi svoj fizični del, ki ga prevzame e-bralnik (nosilec).

Pogled nazaj

Zgodba z e-knjigami se je pričela 4. julija 1971, ko je 24-letni Michael Hart prenesel na računalnik ameriško deklaracijo o neodvisnosti. Porodila se mu je ideja, da svet potrebuje nekoga, ki bo uporabnikom računalnikov omogočil dostop do knjig po nekoliko drugačni poti. Nastal je projekt Gutenberg (prva prava elektronska knjižnica) z bazo več tisoč naslovov knjig v digitalni obliki, ki so jim potekle avtorske pravice in so brezplačno na voljo uporabnikom interneta. Prva e-knjiga v svetu je bila leta 1994 otroška knjiga Grandma and me. Pri nas je prva e-knjiga Drobtinice pisatelja Miha Mazzinija, objavljena leta 2002, po kateri je posnet film z naslovom Operacija Cartier.

Elektronske knjige nam puščajo veliko možnosti, saj jih lahko beremo na monitorju računalnika, dlančniku, telefonu, tabličnem računalniku ali na posebej za to namenjeni napravi, elektronskem bralniku knjig. Vse te naprave lahko opremimo s primernimi programi, ki bodo znali pravilno prikazovati elektronske knjige. E-knjige beremo torej s pomočjo računalniške naprave, ki nam besedilo izpisuje na zaslonu, določene naprave pa omogočajo celo branje besedila s pomočjo sintetizatorja govora.

Prijazno za oči?

Klasična računalniška oprema omogoča sicer večjo mobilnost in uporabnost, vendar se je pojavilo vprašanje, kako prijazno je branje v elektronski obliki do oči. Papir je seveda prijaznejši do oči, saj zasloni oddajajo svetlobo, ki zahteva napor pri branju in ob daljši uporabi povzroča utrujenost. Rešitev je prišla z e-papirjem (e-ink), ki je pripomogel k temu, da dobimo občutek, da beremo s papirja. To je nova vrsta zaslona, ki ga je mogoče celo pregibati in zvijati, z njega pa lahko beremo tudi ob močnem soncu, saj tako kot navaden papir odbija svetlobo.

S pojavom e-bralnika Kindle podjetja Amazon je prišlo do nekakšne prelomnice, saj je začela prodaja e-bralnikov in e-knjig strmo naraščati. E-bralnik je prenosna naprava za branje vsebin v elektronski obliki, beremo lahko tako knjige kot časopise in revije. V njem je lahko shranjenih na tisoče knjig (odvisno od velikosti pomnilnika). Majhna naprava, ki spominja na pravo klasično knjigo, je lahka in trpežna, omogoča hitro iskanje po sami knjigi kot po zbirki knjig, omogoča pa tudi dodajanje zaznamkov in opomb, kar je še posebej priročno pri študijski literaturi, poleg tega pa si vedno zapomni, na kateri strani smo ostali z branjem. Takšno napravo s celotno zbirko knjig lahko vzamemo s seboj na potovanje, lahko se preko nje povežemo v splet in nanjo naložimo nove knjige, časopise in revije. Ponuja nam zelo udobno branje, saj je lažja od marsikatere knjige, je majhna in priročna, spravi se ga lahko v vsak malo večji žep ali manjšo torbico. 

Prehod v svet digitalizacije je pri nas počasen in verjetno bo preteklo še nekaj časa, da bodo elektronske knjige in elektronski bralniki nadvladali klasično obliko knjige.

Sanda Gajsar