NUK – njegov ali naš?

Uganka se glasi: Spomenik katerega najpomembnejšega slovenskega arhitekta vseh časov manjka v naši prestolnici? Odgovora verjetno še nekaj let ne boste videli na lastne oči. Za nekaj let Mestni občini Ljubljana še lahko oprostimo, saj se je v poletnih turističnih mesecih spomnila genialne ideje in je pred magistrat  postavila živi kip našega odličnega arhitekta, ki se je kdaj pa kdaj celo priklonil mimoidočim. Hja, Slovenci smo pač bolj počasne narave in se prepustimo prehiteti celo Čehom, ki so mu v slavo in čast postavili spomenik. Mogoče se bomo ob stoti obletnici njegove smrti vendarle spomnili in mu ga postavili tudi sami, če letos ob petdesetletnici še ostajamo pri razstavah. Verjetno ni treba poudarjati, da gre za slovenskega in svetovno priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je izdelal načrte za stavbe tudi po znanih evropskih prestolnicah. Študentje o naši kulturni dediščini vemo bolj malo, pa vendar smo z njo v stiku vsak dan bolj, kot si mislimo.
 

Plečnikova Ljubljana
Mesec januar in leto 2007 sta v slovenskem kulturnem prostoru zaznamovana z   rojstvom našega najbolj znamenitega arhitekta Jožeta. Letos je Plečnikovo leto in  januarja smo praznovali 50. obletnico njegove smrti ter 135. obletnico njegovega rojstva, kar smo počastili z dvema razstavama. Ena se odvija v Narodni galeriji v Ljubljani, druga pa v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na razstavi v Narodni galeriji z naslovom Jože Plečnik ( 1872-1957). Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju  si lahko s pomočjo slikovnega gradiva in nekaterih njegovih izvirnih načrtov ogledate številne obstoječe mojstrovine doma in v drugih evropskih prestolnicah. Razstavljeno je tudi različno pohištvo po Plečnikovih zamislih.
Druga razstava z naslovom  Da ne pride v pogin in pozabljenje: Plečnikova vizija Ljubljane - slovenskih Aten se odvija v NUK-u; tam si lahko ogledate njegove žal neuresničene projekte, ki bi popolnoma spremenili podobo Ljubljane. Ime našega arhitekta sega tudi daleč tja za deveto goro. Številne odlike in priznanja je dobil med študijem in delom drugod po Evropi, žal je na Češkem in Avstriji cenjen veliko bolj kot v Sloveniji. Plečnikove razstave so občudovali v Zagrebu, Pragi, Barceloni in drugih velikih evropskih mestih ter celo v New Yorku. V Parizu je razstava o našem arhitektu in njegovih delih privabila do pol milijona ljudi. 
Da ne ostanemo samo pri razstavah, se podajmo na sprehod po Plečnikovi Ljubljani, skozi izvirnost in raznovrstnost kombinacij različnih umetniških prvin, klasičnega in modernega ter rimskega, antičnega in renesančnega vpliva hkrati. Občudujemo lahko psevdodorska stebra, ki na ljubljanskem centralnem stadionu odražata masivnost in resnost, ograje stavb in mostov, ki spominjajo na mediteranski slog, preproste visoke stebriče vseh velikosti, ki se mogočno dvigajo proti vrhu, ter zanimive fasadne obloke stavb z različnimi oblikami stavbenih okenskih oči.
Nekatere študente pravne fakultete pot vsako jutro ponese mimo avenije visokih stebrov po renesančnem zgledu, ki se nahajajo na Plečnikovih tržnicah ter se vijejo ob ljubljanskem kanalu. Preden vstopijo v svojo fakulteto pri zadnjem vhodu, pa jim lahko pogled obstane na stavbi zelo ozke oblike, zaradi katere je dobila ime Peglezen. Študenti farmacije, strojništva, naravoslovne in filozofske fakultete si v toplih mesecih privoščijo odmor in malico kar na ostankih rimskega obzidja in "piramide" viadukta, ki ju je Plečnik preuredil in adaptiral. V maju nas pot ob večernih urah zanese na študentske glasbene prireditve v znanem slovenskem odprtem prireditvenem prostoru Križanke, ki jih je Plečnik dal zgraditi leta 1956 po vzoru renesančnih umetnikov. Nekateri študentje si lahko vsako leto ob dnevu mrtvih ogledajo Žale - največje pokopališče v Sloveniji.  Mogočno, visoko k nebu vzdigujoče stebrišče na Žalah simbolizira ločitev živega in posmrtnega življenja, pot in prostor, ki ločuje zemljo od neba oz. nebes. Zelo tipične pa so tudi majhne zanimive poslovilne kapelice različnih velikosti in oblik. 
V romantičnih zimskih mesecih se mladi zaljubljenci sprehajajo po urejeni sprehajalni aveniji v Tivoliju, ki se vije od Moderne galerije proti Cekinovemu gradu, v sredini pa jih spremljajo mogočne Plečnikove svetilke, ki parku dajo poseben čar. Ta park in razne avenije po Tivoliju je dal Plečnik urediti leta 1931, takrat pa je začel tudi z izgradnjo načrta njegovega najbolj znanega in odmevnega projekta. Tromostovje, ki ga študentje prečkamo neštetokrat, je grajeno iz umetnega kamna in kamnite ograje iz modelirnih stebrov. Ta balustradna ograja je eden izmed tipičnih elementov Plečnikove arhitekture. Plečnik je staremu sredinskemu mostu dodal  na vsaki strani po en most in ju razporedil tako, da se stranska dva poševno odmikata od sredinskega in se tako postavitev mostov razširi na glavni trg. S tem je simbolično opozoril na pomembnost glavnega trga za samo mesto in povezal Magistrat s centrom mestne oblasti, od kamor vodijo poti in smeri po celem mestu. 
 
NUK

Študentje vestno izkazujemo čast našemu arhitektu v vseh letnih časih, še posebej pa maja in junija. Prejšnji mesec smo ga pridno obiskovali skoraj vsak dan in občudovali njegove mojstrovine nezavedno. Na mestu nekdanjega baročnega Knežjega dvorca iz 17. stoletja danes stoji Narodna in univerzitetna knjižnica. Naš NUK, najboljši prijatelj in zaveznik pri osvajanju znanja. Že od daleč, ko najprej prečkamo Plečnikov Čevljarski most visokih stebričev ali pridemo po Plečnikovi urejeni Vegovi ulici, v oranžni opekasti barvi zasije mogočna stavba, ki je končno obliko dobila leta 1940. Zunanja fasada v celoti sledi Semperjevi tekstilni logiki, posebni umetniški tehniki. Okna in portali, ki se odražajo kot gube, razbijejo dolgočasnost običajne stavbe. Opeka in kamenje dajejo videz tkane preproge in mešanost modernega in klasičnega stila, še en poseben element Plečnikove arhitekture. Mogočna vhodna vrata vsako jutro z muko odpiramo, saj so izjemno težka. Prebudimo se ob jutranji kavici v Plečnikovi kletni kavarni, ki izstopa z marmorno ograjo okrog šanka in z ovalnimi mizami. Od tam se nato strmo povzpnemo po temnih črnih marmornih stopnicah, obdanih z kamnito ograjo, spremljajo nas ob strani postavljeni visoki tipični Plečnikovi stebri. Na koncu tega temnega vzpenjanja nas čaka svetloba, ki prihaja iz čitalnice. Svetloba, ki predstavlja znanje, pot k svobodi, upanju in novim dosežkom. Vrata se avtomatsko odpirajo, izbereš si svoj sedež, izoblikovan po Plečnikovem načrtu. Njegove mizarske sposobnosti so bile prav tako presenetljive. Opremil in izdelal je načrte za pohištvo v renesančnem stilu, oblikoval posebne stole v simetriji, furnirano pohištvo in ostalo notranjo opremo. Sicer nekoliko težki in neudobni leseni stoli po večurnem sedenju v čitalnici knjižnice že pošteno najedajo. Če si med učenjem malce oddahnemo, nam v čitalnici pogled uide tudi na strop, kjer se začudimo ob mogočnih lestencih posebne oblike. Le vzemite si čas in dobro poglejte njihovo zasnovo, presenečeni boste. Hvaležni smo Plečniku za NUK in njegovo čitalnico, ki nam je pomagala prebroditi še en mesec sedenja za knjigami - vsaj do maja, ko bomo jo ponovno obiskovali.

Zanimivosti: izvedeni in neizvedeni Plečnikovi projekti

Različnih Plečnikovih cerkev, krajinsko preurejenih poti, kulturnih in športnih objektov je v Ljubljani in drugod po Sloveniji veliko. Plečnikovi objekti pa so nastali tudi v drugih evropskih mestih. V Zagrebu, Sarajevu, Osijeku in Beogradu so postavljene številne Plečnikove cerkve in samostani. Znan je tudi vrtni paviljon na Brionih, ki je postavljen bivšemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Na Dunaju je med številnimi objekti  znamenita Zacherlova hiša, v Pragi je najbolj znan preurejen in adaptiran praški grad z vrtovi, izveden za takratnega predsednika Masaryka. Plečnikova domišljija in vizija si je zamislila še večje stavbne objekte, ki pa žal niso bili nikoli realizirani. Najvišji utrjeni del mesta oz. akropola bi po Plečnikovih načrtih bil ljubljanski grad. Do natečaja nikoli ni prišlo in tako je Plečnik uredil samo grajsko okolico, stebrišče in ograje. Leta 1947 je narisal tudi načrt za slovenski parlament, ki ga je poimenoval Katedrala naše svobode. Stavba z manjšo kupolo na sredi centralnega prostora s poševnimi stebri in stožčasto streho iz betona v višini sto metrov bi bila postavljena v parku Tivoli. Podobo tega izvrstnega načrta si lahko pogledate v Narodni galeriji, kjer je razstavljena lesena maketa, ki jo je dal izdelati sam arhitekt.

Naš Jože je študentom dal narediti številne ogromne kolibe, uporabne tako za zabavo kot za nabiranje znanja in novih idej. Mogoče se bo med nami našel naslednji Jožek, ki bo svoje ideje in genialne načrte uresničil v novih podobah mest in v leksikon slovenskih mojstrov zapisal svoje ime. A preden dodamo novo, počastimo staro ime in priskrbimo zgoraj zastavljeni uganki odgovor v fizični obliki. 
 
Urša Cehner