Skrivnostni čar »veselega decembra«

Štiri sveče na venčku simbolizirajo štiri tedne predbožičnega časa

Smo v času, ko ob zimskih, pričakovanja polnih neskončno dolgih večerih, občudujemo majhne barvne lučke, ko nas omamen vonj po kolačkih, cimetu in kuhanem vinu navdaja z željo, da nadaljujemo nekaj, kar počno ljudje že zelo dolgo. Tako je v navadi, tako je lepo, tako počno stari starši in tako so nas učili starši. Skrivnostni čar »veselega decembra«, toplina in veselje v srcih in tista pravljična skrivnost, ki jo občutimo v božičnih in novoletnih praznikih je dovolj, da običaj ponavljamo iz leta v leto. V nas živi občutek ustaljenega, nekaj pradavnega in se po smislu šege niti ne sprašujemo. Da boste bralci vedeli več o samem pomenu in smislu šege, bom predstavila simbolni pomen najizrazitejših stvari božično-novoletnega časa.

V obdobju »veselega decembra« večkrat slišimo besedo adventni čas. To je čas, ki za vernike pomeni duhovne priprave na Jezusovo rojstvo, za trgovce pa najbolj dobičkonosno obdobje v letu. Adventni čas, se začne z prvo decembrsko nedeljo in traja do božičnega večera.

Najbolj znan simbol tega predbožičnega obdobja je adventni venček. Na adventnem venčku so štiri svečke, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Na prvo adventno nedeljo se prižge prva svečka, nato pa vsako nedeljo še ena zraven. Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju. Štiri sveče simbolizirajo: štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta), štiri strani neba (velja za vse ljudi in za ves svet), štiri letne čase (Kristusovo rojstvo je pomembno za vse čase in vsako dobo), človekovo življenje (ob rojstvu). Okrogla oblika venčka simbolizira večnost in popolnost. 

Najznamenitejši simbol adventnega časa je okrašena božično drevesce. Šega izhaja iz poganskih časov in je simbolizirala upanje in veselje, vendar je drevesce šele s krščanstvom postalo simbol božiča.

Pri nas je bilo prvo božično drevo postavljeno sredi 19. stoletja v Ljubljani. Šele v drugi polovici 20. stoletja je običaj začel prodirati na podeželje, kjer so neokrašena ali preprosto okrašena drevesca obešali v hišo, vendar z vrhom navzdol.  

Najstarejši okraski so bili narejeni doma in se jih je dalo pojesti. To so bili najrazličnejši piškotki, orehi, lešniki, jabolka… Starodavna navada je bila, da so ljudje po praznikih okrašena drevesca nosili okrog in jih »obirali«.

Božično drevesce (smreka,jelka), kot ga poznamo dandanes z umetelno izdelanimi okraski je  začelo dobivati obliko v drugi polovici 19. stoletja, ko se je razcvetelo tovarniško izdelovanje okraskov.

Zanimiv okrasek, ki je značilen še danes je pozlačeni oreh, katerega lupina simbolizira les križa, jedrce oreha simbolizira Jezusa, kožica jedrca pomeni grenkobo pasijona, olje, ki je v jedrcu pa simbolizira vir svetlobe.

Simbolika božiča po vseh teh letih še vedno ostaja živa in prav je, da se ji posvečamo in premišljujemo o njej.

Upam, da boste v tem čarobnem času, našli trenutek za premišljevanje o stvareh, ki vas obdajajo, saj lahko predstavljajo skrivnostni čar »veselega decembra«.