ŠOU Svetovalnica – PRIPRAVA NA IZPIT

 

Prosila bi za namige v zvezi s tem, kako se najbolje pripraviti na izpit. Imam namreč zelo velike probleme s koncentracijo in to me velikokrat tepe tudi pri izpitih, saj se ne uspem primerno pripraviti. Prosila bi vas, če mi lahko poveste, na kakšen način se je najbolje učiti in naučiti, da predelaš vso gradivo, ki je zahtevano za določen predmet?

Pozdravljena!

Koncentracija je pri učenju res velik problem, ki muči veliko študentov. Učiti se je še posebej težko, kadar te snov ne zanima ali kadar je snovi veliko. Tukaj se zato odpira veliko dodatnih vprašanj, ki jih lahko vzameš kot spodbudo za razmislek in sicer: Te snov zanima? Imaš težave s koncentracijo ali z organiziranjem časa za učenje? Imaš težave s koncentracijo, ker se ti že vnaprej zdi, da se snovi ne boš uspela naučiti, torej, ali te dejansko muči tesnoba/anksioznost pred izpitno situacijo?

Podala ti bom več predlogov, kako naj bi bilo k učenju najbolje pristopiti.

1. Dobro učenje se vedno začne s postavljenimi cilji.
Kadar je gradiva veliko, je cilj ˝narediti izpit ali naučiti se gradivo˝ morda presplošnejši in lahko zniža motivacijo za učenje. Lahko se ti začne dozdevati, da snovi ne boš mogla obvladati in pogosto se zgodi, da nas prevzame čustvo obupa in tendenca k odjavi od izpitnega roka.
Zato je dobro, da si ta cilj razdelaš na več manjših ciljev, npr.: 1. teden bom predelala izpiske s predavanja, 2. teden bom to znanje razširila z znanjem iz knjige, 3. teden bom ponavljala itd.

Pri tem moraš paziti, da so cilji dovolj specifični in predvsem, da so cilji DOSEGLJIVI. Če si določiš, da boš v enem dnevu predelala polovico knjige, obstaja zelo velika verjetnost, da cilja ne boš dosegla in motivacija za učenje se bo znižala.
Cilji naj bodo tako v skladu s tvojimi časovnimi in fizičnimi zmožnostmi, pri postavljanju teh pa moraš upoštevati tudi možne zunanje moteče dejavnike, npr. nepredviden obisk itd.

Pri postavljanju ciljev je še posebej pri ljudeh, ki imajo večje težave s koncentracijo, priporočljivo, da si načrtujejo odmore. Že tako ali tako je težko vzdrževati pozornost več ur skupaj, če pa pozornost še težje vzdržuješ kot ostali, pa so odmori nujni. Priporoča se, da se na pol ure ali uro naredi 5 ali 10 minut odmora. Po npr. dveh takšnih sklopih, pa en daljši odmor. Seveda so te številke zgolj posplošene. Najboljše je, da z opazovanjem sebe in svojega odzivanja ugotoviš, kdaj je primeren čas za odmor zate.

Uspešno učenje naj bi zajemalo 60 % ponavljanja snovi. To poskušaj upoštevati pri postavljanju svojih ciljev. Ni torej dovolj, da ˝prideš˝ skozi vso snov, ampak da snov tudi ponoviš.

2. Pri težavah s koncentracijo se prav tako priporoča določena RUTINA, npr. učim se vedno na istem prostoru in ob približno enakem času. Nekaterim za pripravo na učenje pomaga, da si pripravijo knjige, pisala, zvezke oz. papir in se tako nekako ˝umestijo˝ v učno situacijo. Nekaterim pri tem pomaga tiha glasba, ki se priporoča predvsem pri dejavnostih reševanja nalog (npr. matematika), drugi pa za učenje potrebujejo popolno tišino (uporabiš lahko čepke za ušesa).
Ker je znano, da te zvonjenje telefona pri učenju zmotijo, je bolje tudi, da izklopiš telefon ali da izklopiš zvok. Če se pri učenju ne morem zbrati, si velikokrat nastavim alarm (npr. čez eno uro, ko sem si določila odmor) in izklopim telefon. S tem nekako izklopim tudi zunanji svet in se posvetim snovi.
Nekateri se veliko lažje učijo v čitalnici in jim to, da se učijo tudi drugi ljudje, zviša motivacijo. Tako se počutijo manj sami in se lažje zberejo, ko vidijo, da so tudi ostali v podobni situaciji.
Kot sem že povedala - magična formula ne obstaja. Pomembno je predvsem, da preizkusiš različne možnosti in da spoznaš, kaj najbolj odgovarja tebi.

3. Pri postavljanju ciljev in tudi pri izpolnjevanju svojega učnega načrta pa je priporočljivo tudi samospraševanje. Ko se ti zdi, da bi najraje zaprla knjige in šla gledat film, saj izpit tako ali tako ni pomemben, se te loti težnja po zadovoljevanju trenutnega ugodja. Pogosto spopadanje z naporom predstavlja veliko težavo. V teh primerih je lahko koristno, da se vprašaš npr.:
˝Kaj mi bo prinesla odločitev, da se za izpit ne bom učila?˝
˝Kaj mi bo prinesla odločitev, da se bom potrudila in se bom za izpit naučila?˝
˝Kdaj in kje mi bo snov, ki se jo učim, koristila?˝
˝Bi rada izdelala fakulteto?˝ - ˝Torej se bom morala za ta izpit tako ali tako enkrat začeti učiti.˝

Takšna vprašanja lahko pomagajo preusmeriti pozornost in prioritete na učenje, ne pa na stvari, ki bi ti nudile ugodje tukaj in sedaj (gledanje televizije, druženje s prijatelji), ne pa čez dva tedna, ko bi bila zadovoljna in ponosna, da si izpit opravila.

4. Pri učenju gradiva si pomagaj tudi z raznimi tehnikami organizacije gradiva, ki so tebi najbližje, npr.:
- delanje zapiskov
- risanje miselnih vzorcev
- glasno branje besedila
- poglobljeno razmišljanje oz. samostojno razmišljanje o tem, kako bi lahko snov uporabila v življenju ter pri poklicu
- diskutiranje s prijatelji
- razporeditev snovi v tabele ...

5. Pri učenju gradiva na smeš pozabiti tudi na zadostno količino spanja (vsaj 7 ur na noč) in, kot sem že omenila, zadostno količino sprostitve ter rekreacije. Pomanjkanje obojega zniža koncentracijo in motivacijo za učenje zaradi utrujenosti ali nemira, ki je lahko posledica telesne pasivnosti. Optimalna količina rekreacije naj bi bila (minimalno) trikrat tedensko.

6. Zdrava hrana! Naj se sliši še tako banalno, te lahko sadje, zelenjava, oreščki ipd. napolnijo z energijo, kar pride pri učenju še kako prav.

7. Priporočena je ˝pozitivna naravnanost˝ oz. vizualizacija dogodkov. Nekaj ur pred učenjem si lahko predstavljaš, kako bo, ko se boš učila - kako boš sedla za mizo, odprla knjige, začela z branjem. Pri tem naj te prežema pozitiven občutek, da boš delala nekaj dobrega, izvedela nekaj novega in zanimivega. Predstavljaj si, kako se boš naučila in na izpitu to znanje tudi pokazala.

8. Med učenjem se lahko tudi nagradiš. Ko dosežeš dnevni cilj učenja, se nagradi s kinom, druženjem s prijatelji ali drugo aktivnostjo, ki je zate prijetna.

9. Obstaja tudi veliko vaj, ki pomagajo uriti koncentracijo in se umiriti pred učenjem, npr:
- Udobno se namesti in opazuj nek predmet ali določeno točko na steni. Poskušaj 1 minuto ostati v istem položaju in ne misliti na nič. Zanemari vse druge predmete, šume in glasove. Na tak način se boš naučila, kako usmeriti pozornost na eno stvar, na tisto, ki jo počneš.
- Močno stišaj radio in kljub temu poskušaj razumeti vsako besedo.
- V roke vzemi časopis in si izberi članek. Izberi si eno črko - na primer »p« in se poskušaj skozi ves tekst koncentrirati le na to črko.
- Med pogovorom z neko osebo vadi aktivno poslušanje. Ne razmišljaj o odgovoru medtem, ko oseba govori. Bodi skoncentrirana izključno na to osebo, opazuj njen obraz, ton in barvo glasu, poskušaj dognati, kako se počuti.

Če bi potrebovala še kakšne nasvete/pogovor, se lahko oglasiš v svetovalnici na Kersnikovi 4 ob ponedeljkih med 16.30 in 18.30.
Predlagam pa ti tudi, da spremljaš objave o dogodkih na Facebooku ali na ŠOU Informatorju, kjer redno obveščamo o delavnicah, ki jih pripravljamo. V januarju je potekala delavnica o komunikaciji, v marcu in aprilu pa načrtujemo delavnici o testni anksioznosti in načinih reševanja konfliktov.