ŠOU Svetovalnica – študentsko delo

 

Dobivam zelo različne informacije glede nove ureditve študentskega dela. Ker me starši ne morejo financirati do te mere, da bi lahko brez občasnega dela dokončala študij, postajam vedno bolj zaskrbljena, kaj prinaša ta reforma in kdaj bo začela veljati?!

Katarina

Pozdravljena!

Res je težko na enem mestu najti vse bistvene spremembe, ki naj bi jih uvajal predlog Zakona o malem delu (v nadaljevanju: predlog), zato sva jih, da te malo bolj konkretno informirava, zbrali midve.
Posredovanje malega dela bodo namesto študentskih servisov opravljale organizacije za posredovanje malega dela (v nadaljevanju: organizacije).
Ohranil se bo sistem napotnic z določenimi modifikacijami. Podlaga za opravljanje dela in plačilo honorarja bo le ustrezno potrjena napotnica, ki jo bodo morali že pred pričetkom opravljanja malega dela potrditi delodajalec, upravičenec in organizacija. Plačilo honorarja naj bi bilo s tem zagotovljeno. Tako ob izdaji kot ob potrditvi bo organizacija dolžna preveriti, če upravičenec in delodajalec izpolnjujeta pogoje za opravljanje malega dela. Napotnica ti torej ne bo smela biti izdana, če nimaš ustreznega zdravniškega spričevala za opravljanje dela, si že oziroma bi z nadaljnjim opravljanjem malega dela presegla število dovoljenih ur v koledarskem letu oziroma dovoljen bruto zaslužek iz naslova malega dela v koledarskem letu ali če bi bila s pravnomočno odločbo o prekršku spoznana za odgovorno, da si kršila določila tega zakona in bi zate veljala prepoved malega dela. O tem malo več v nadaljevanju.

Medijsko precej izpostavljena je širitev kroga oseb, ki bodo lahko opravljale malo delo. Poleg študentov in dijakov bodo upravičenci tudi upokojenci, brezposelni in druge neaktivne osebe. Med slednje spadajo tudi vsi starejši od 15. let, ki nimajo statusa dijaka oz. študenta
(pogovorno pavzerji).
Malo delo bo omejeno na največ 14 ur na teden. Zaradi prilagoditve študijskim obveznostim in možnosti dela zlasti v času počitnic pa bodo študentje in dijaki lahko delali tudi več ur na teden, vendar letno ne bodo smeli preseči 728 ur.
Tvoja bruto urna postavka ne bo smela biti nižja od 3,5 eur. Od tega zneska se po bo novem odštelo ne samo 14 % koncesijskih dajatev, ampak tudi 15,5 % prispevkov za socialno zavarovanje. Obremenitev malega dela se bo tako povečala na 29,5 %.
Delodajalec bo torej poleg koncesijske dajatve dolžan obračunati in plačati prispevke za socialna zavarovanja v skupni višini 15,5 % - za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni bo plačal prispevek v višini 0,53 %, za zdravstveno zavarovanje 5,96 %, za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa bo namenjenih 9,01 %. Opravljene ure malega dela se bodo štele v tvojo zavarovalno dobo za pridobitev pokojnine tako, da se bodo preračunale v delovne dni s polnim delovnim časom.
Z omejitvijo najnižje urne postavke naj bi se po mnenju predlagatelja novega zakona zagotovilo dostojno plačilo, hkrati pa bi se preprečilo zmanjšanje urne postavke zaradi povečane obremenitve malega dela. Omejen naj bo tudi letni bruto prejemek, ki v koledarskem letu ne bo smel presegati 6.000 eur. Malo delo boš torej lahko opravljala, vse dokler ne boš dosegla določene kvote ur ali dokler seštevek tvojega zaslužka ne bo dosegel zgoraj navedenega zneska.

Malega dela pa ne boš mogla opravljati kar pri komer koli, kajti malo delo se bo lahko opravljalo le v takšnem obsegu, da število upravičencev ne bo preseglo 30 % vseh redno zaposlenih pri določenem delodajalcu. V kolikor bo imel ta zaposlenega vsaj enega in manj kot deset delavcev, bosta lahko malo delo opravljala največ dva upravičenca. Enako velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki nima zaposlenega nobenega delavca. Za nevladne organizacije takšne omejitve niso predvidene.

Reforma uvaja tudi globo za študente in sicer s 500 euri boš sankcionirana tudi, če boš delala brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela ali če boš omogočila, da napotnico za opravljanje malega dela uporabi za delo druga oseba. Prav tako bo sankcionirana oseba, ki bo delala na podlagi tvoje napotnice. Zaradi teh kršitev se ti bo določila prepoved opravljanja dela v trajanju enega leta.

Z novo ureditvijo naj bi se odpravilo pretirano izkoriščanje poceni študentske delovne sile s strani delodajalcev na račun tistih, ki iščejo redno zaposlitev. Študentom bo tekla tudi pokojninska doba, pridobljene delovne izkušnje pa se bodo upoštevale kot uradne delovne izkušnje. Kljub vsemu je težko predvideti, koliko pozitivnih učinkov bo imela predlagana reforma in kakšne razsežnosti bo to imelo na socialnem področju, kajti študentsko delo bo zdaj postalo dražje, študentje bodo konkurirali z ostalimi upravičenci, omejeni pa bodo tudi s številom ur in višino zaslužka. Spremembam študentskega dela naj bi se prilagodila štipendijska politika, ki naj bi zagotovila več in višje štipendije. Tako naj bi bilo tudi študentom, ki so socialno ogroženi omogočeno, da se čim bolj posvetijo opravljanju študijskih obveznosti, ne pa finančnim skrbem. Vsekakor bo država soočena z velikim izzivom, na strani študentov pa je, da se čim bolj aktivno vključimo v javno razpravo! V kolikor bo zakon sprejet, bo začel veljati z junijem 2011, do takrat pa se bo izvajalo študentsko delo v takšni obliki, kot ga poznamo danes.

Za pravno svetovanje, Sanda Šabić in Sabina Pirnat