Spremembe, ki se obetajo na področju socialne varnosti študentov

 

V zadnjem času je bilo na Zavod Študentska svetovalnica naslovljenih že kar nekaj vprašanj s strani študentov o spremembah, ki jih bo zanje v naslednjem študijskem letu prinesel na novo sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic do javnih sredstev (s kratico ZUPJS), zato sem se odločila, da v tem članku na kratko predstavim bistvene spremembe na področju socialne varnosti, ki so relevantne predvsem za študentsko populacijo.

ZUPJS je bil sprejet v Državnem zboru 30. 7. 2010 in se bo začel uporabljati 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanju plačila vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se bodo začele uporabljati 1. septembra 2011.

Spremembe na področju otroškega dodatka

Do otroškega dodatka po novem zakonu ne bodo več upravičeni študenti in polnoletni dijaki (22. člen ZUPJS). Le-ti bodo otroški dodatek prejemali še do izteka letošnje odločbe o otroškem dodatku, pozneje pa te pravice ne bodo mogli več pridobiti.

Spremembe na področju denarne socialne pomoči

Področje denarne socialne pomoči bo po novem urejal Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki je bil sprejet 26. 7. 2010, uporabljati pa se bo prav tako začel 1. junija 2011. Na področju denarne socialne pomoči bo prišlo do kar obsežnih sprememb, med najpomembnejšimi je višji osnovni znesek minimalnega dohodka, ki bo po novem znašal 288,81 EUR (trenutno je ta znesek 229,52 EUR), usklajeval pa se bo vsakoletno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Novi zakon pa bo zato precej poostril pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, predvsem se bo bistveno razširil seznam dohodkov, ki se lahko upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, ter se bo dalo centrom za socialno delo še obširnejša pooblastila, da lahko osebi, za katero meni, da bi se lahko sama preživljala, zavrne pravico do denarne socialne pomoči. Med pooblastili, ki jih ima center, je za študente še posebej relevantno določilo 28. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, po katerem center od vlagatelja lahko zahteva, da s starši sklene pogodbo o preživljanju. S to določbo želi ministrstvo izkoreniniti sedanjo prakso, ko so starši z otroci študenti lahko pri notarju sklenili dogovor o preživljanju, v katerem so določili minimalni znesek preživnine, ki ga je center nato upošteval kot edini študentov dohodek, taki študenti pa so bili nato lahko upravičeni do denarne socialne pomoči. Po novem tak dogovor ne bo več zadoščal, saj bodo centri za študente prosilce za denarno socialno pomoč, ki so jih starši po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati, zahtevali odločbo sodišča o višini preživnine oziroma vložitev tožbe zoper starše.

Znižano plačilo vrtca

Tudi na tem področju se obetajo spremembe, saj novi zakon pri znižanem plačilu za osnovo jemlje neto povprečno plačo v RS, medtem ko trenutno veljavni Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih za osnovo jemlje povprečno bruto plačo. Po sedanji ureditvi morajo starši, ki dosegajo do 25 % bruto povprečnega dohodka na družinskega člana (trenutno 371,39 EUR), za vrtec plačati 10 % cene programa, po novem pa bodo starši, ki bodo imeli dohodek na družinskega člana nižji od 18 % neto povprečne mesečne plače (trenutno 173,49 EUR), plačila vrtca v celoti oproščeni, starši, ki bodo dosegali do vključno 30 % neto povprečne mesečne plače (trenutno 289,15 EUR), pa bodo plačevali 10 % cene programa.

Spremembe na področju štipendiranja

Največja sprememba, ki jo na področju štipendiranja prinaša novi zakon je, da dijaki do dopolnjenega 18. leta po ZUPJS niso več upravičeni do državnih štipendij (23. člen ZUPJS). Dijaki bodo še vedno lahko pridobili tako Zoisovo kot kadrovsko štipendijo, od naslednjega šolskega leta pa mladoletni dijaki ne bodo mogli pridobiti državne štipendije. Kaj pa se bo zgodilo z mladoletnimi dijaki, ki so letos pridobili pravico do državne štipendije, pa do naslednjega študijskega leta še ne bodo polnoletni? Po zagotovilih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bodo ti dijaki (ob izpolnjevanju ostalih pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije) pravico do državne štipendije obdržali do konca izobraževalnega programa, ne bo pa mogoče te pravice pridobiti na novo.

Druga pomembnejša novost je, da se pri izračunu materialnega cenzusa za pridobitev državne štipendije (to je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme presegati določene meje) ne bo več upoštevala minimalna plača (od 65 % do 70 % minimalne plače na družinskega člana), ampak 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. To v praksi pomeni: po starem sistemu štipendiranja bi v naslednjem študijskem letu najbolj socialno ogrožen štipendist bil upravičen do državne štipendije, če dohodek na družinskega člana v koledarskem letu 2010 ne bi presegel 70 % minimalne plače, ki je po podatkih statističnega urada Republike Slovenije trenutno 734,15 EUR*, torej bi moral biti dohodek na družinskega člana nižji od 513,91 €, da bi bil štipendist upravičen do državne štipendije. Po novem sistemu bo štipendist lahko upravičen do državne štipendije že, če dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne bo presegel 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji (ki je po podatkih Statističnega urada trenutno 963,84 EUR), kar pomeni, da bo do štipendije lahko upravičen, če dohodek na družinskega člana ne bo presegel 616,86 EUR. Ministrstvo zato predvideva, da naj bi bilo v naslednjem študijskem letu tako kar do 20.000 več podeljenih državnih štipendij za študente, praksa pa bo pokazala, ali bodo obljube ministrstva uresničene.

Novost je tudi, da se bo po novem pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev in predpostavk upoštevalo tudi materialno stanje in premoženje družine.

Za področje štipendij bo pomemben tudi novi Zakon o štipendiranju, ki je trenutno v pripravi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in bo v veljavo predvidoma stopil s 1. 9. 2011, o spremembah pa bomo zagotovo kaj napisali v eni od prihajajočih številk.

Nina Lakner,

pravna svetovalka v Zavodu Študentska svetovalnica

* Podatek je veljal dne 6. 12. 2010.