Svetovalnica - čuječnost

 

Pozdravljeni!

V zadnjem času pogosto zasledim članke ali knjige o čuječnosti, ki naj bi zmanjšala doživljanje stresa. Je to res, kaj čuječnost sploh je in na kakšen način deluje?

Aleš

Aleš, pozdravljen!

Čuječnost je koncept, ki izhaja iz budistične tradicije in se naslanja na raznovrstne tehnike čuječnostne meditacije. V zadnjem času se znanje o čuječnosti in zanimanje za čuječnost resnično širi tudi v Slovenijo, kjer nekateri strokovnjaki že izvajajo različne delavnice ali treninge na temo čuječnosti.

Definicija čuječnosti pravi, da je čuječnost nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Omenjena definicija nakazuje na dve osnovni sestavini čuječnosti, ki odgovarjata na vprašanje, KAJ v določenem trenutku počnemo (zavedamo se) in KAKO to počnemo (sprejemajoče).

S pomočjo čuječnosti lahko resnično zmanjšamo doživljanje stresa, saj spremenimo način odzivanja nanj. Na primeru javnega nastopanja lahko vidimo, kako lahko s čuječnostjo ublažimo naše reagiranje na stresorje. Glasbenik, ki v zaodrju čaka, da bo prišel njegov čas, da zaigra na klavir, bo lahko začutil močan nemir. Če je dovolj pozoren opazovalec, bo opazil spremembe v svojem telesu (začel se bo potiti, tresle se mu bodo roke, srčni utrip se bo povečal …), v svojem čustvovanju (začutil bo strah), v svojih mislih (pojavljale se bodo misli o tem, da mu ne bo uspelo, da ne zna, da se bo zmotil, da bo razočaral druge, da bo doživel posmeh ipd.) in v svojem vedenju. Veliko posameznikov začuti, da bi se radi odzvali z vedenjem umika iz situacije. Največ ljudi bo, ko bodo opazili svojo reakcijo na stres, spremembe v svojem umu in telesu obsodili in označili kot negativne. Nekateri bodo želeli občutke zanikati, drugi potlačiti. Znanstveno dokazano pa je, da se z borbo proti določenim mislim, čustvom in občutkom, napetost v nas še povečuje. Naše doživljanje, ki je lahko resnično neprijetno, torej s tem, ko označimo to doživljanje kot ˝slabo˝ ali celo kot ˝znak šibkosti˝, le še potenciramo.

Z vajami čuječnosti se učimo, kako dogajanje v sebi opazovati z odprtostjo, sprejemanjem, nežnostjo in radovednostjo, ne da bi se obsojali ali se želeli na silo spremeniti. S tem sami sebi nudimo svobodo, čas in prostor za to, da  občutimo občutke, čustva in misli, ki so v določenih situacijah popolnoma normalni in pogosti ter da se, posledično, postopoma umirimo in ponovno osredotočimo na prihajajoč dogodek.

Na primeru sem prikazala vpliv čuječnosti:  ko smo čuječni, se kakršnegakoli svojega doživljanja preprosto zavedamo, ne da bi ga poskušali spremeniti, se mu izogniti ali mu ubežati. Številne raziskave, opravljene v zadnjih nekaj letih, so pokazale, da so posledice čuječnosti med drugim izboljšanje počutja in večja kakovost življenja, zmanjšanje stresa, anksioznosti (tesnobe) in depresivnosti, večja uspešnost na delovnem področju, izboljšanje partnerskih in drugih odnosov, kakovostnejše starševstvo in vzgoja itd.

Z zavedanjem našega notranjega doživljanja ponovno zbiramo informacije o tem, kako čustvujemo, kaj nam je pomembno, kaj nas veseli in kaj nas žalosti, prepoznavamo naše miselne vzorce, ki morda izhajajo iz naših otroških izkušenj ipd. Z raziskovanjem naših miselnih vzorcev lahko spodbudimo določene lastne uvide v to, od kod ti miselni vzorci izhajajo in kako vplivajo na naš trenutni odnos do sebe, drugih in do sveta na splošno.

Čuječnost je učenje  o sebi ˝tukaj in sedaj˝. Če te o čuječnosti zanima še kaj, nam lahko pišeš na elektronski naslov psihološke svetovalnice Zavoda Študentska svetovalnica: psiholoska@svetovalnica.com. Prav v mesecu oktobru poteka cikel petih delavnic čuječnosti, z vključeno teorijo o čuječnosti, praktičnimi vajami in domačimi nalogami. Učenje čuječnosti namreč zahteva čas, aktivnost in vztrajnost. Cikel čuječnosti bomo v letošnjem študijskem letu zagotovo še ponovili! O tem vas bomo obvestili na naši spletni strani in Facebook profilu.

Vabljen! J

Mojca Majerle,

univ. dipl. psih.