Svetovalnica – ljubosumje

 

Imam veliko težavo s svojim fantom. Skupaj sva že četrto leto in razmišljava o poroki. Pred pol leta sva se preselila skupaj v najemniško stanovanje, sva pa oba študenta zadnjega letnika. Že nekaj časa opažam, da me je začel preverjati na vsakem koraku, zalotila sem ga že, kako pregleduje mojo elektronsko pošto, SMS-e, vedeti hoče, kje sem, s kom sem, kaj počnem. Opazila sem tudi, da se mu niti ne upam več povedati, da sem na pijači, sploh pa, če sem na pijači s prijateljem, saj je zelo ljubosumen in ga bo to razjezilo do take mere, da bo name vpil in me zmerjal. Fanta imam zelo rada in ne bi ga rada izgubila, vendar me ta odnos utruja, jezi, saj se mi ne da več stalno iskati nekih izgovorov in skrivati stvari, ki jih počnem. Popolnoma sem obupana in ne vem, koliko časa bom še zmogla.

Ana

Pozdravljena Ana,

Najprej bi se ti rada zahvalila za zaupanje. Stiska, ki jo občutiš v vajinem partnerskem odnosu, je povsem naravna, logična in upravičena. Težko je živeti v vzdušju, kjer te nekdo želi kontrolirati, usmerjati tvoje življenje in nadzorovati vsak tvoj korak. Verjamem, da ti je celotna situacija še bolj mučna in neprijetna, saj imaš fanta rada in želiš ohraniti in graditi vajin odnos.

Praviš, da fanta zelo razjezi, da nate celo vpije in te zmerja, če narediš kaj takega, kar mu ne ustreza. Naj te opomnim, da gre v tem primeru za psihično nasilje, ki ga fant izvaja nad tabo. Za psihično nasilje označujemo namerno ali nenamerno uporabo grobih besed, vpitje, poniževanje in zmerjanje, ustvarjanje slabih in neprimernih mnenj o človeku, izsiljevanje in grožnje. Psihično nasilje velja za najbolj razširjeno obliko nasilja. Vsaka žaljiva ali neprimerna beseda lahko našega sogovornika zaboli. Čeprav navidez nedolžna beseda, lahko včasih preraste v večje, bolj vztrajne in težje oblike psihičnega nasilja. S psihičnim nasiljem načenjamo človekovo duševnost, čustveno stabilnost in njegovo samozavest. Vršimo ga predvsem na besedni ravni, s premišljenimi ali nepremišljenimi besedami, predsodki in negativnimi in žaljivimi mnenji, lahko pa tudi tako, da osebo ignoriramo in z njo pretrgamo vse komunikacijske stike. S psihičnim nasiljem poskušamo razvrednotiti sočloveka in mu vtisniti občutek manjvrednosti. S tem se človek počuti ponižano in mi naj bi s tem dosegli cilj, da ga podredimo in pridobimo nad njim večjo moč ali pa ga hočemo le izkoristiti v svoje dobro. Zato je zelo pomembno, Ana, da postaviš mejo sebi in njemu, do katere boš še tolerirala njegovo obnašanje do tebe. Moč za upravljanje s tvojim lastnim življenjem je v tebi in zato ne dovoli drugim, da jo prevzamejo.

Naj namenim še nekaj besed ljubosumju. Ponavadi se tisti, ki je pretirano ljubosumen, ne čuti povsem varnega in sprejetega v odnosu. Strah ga je, da bo »zamenjan«, kar pa je največkrat povezano tudi s tem, da sam ne verjame, da si zasluži iskreno ljubezen, popolno predanost in zvestobo. In s tem, ko ta strah večkrat izraža na neprimeren način, si dejansko nehote tudi sam poveča možnosti, da bo kdaj res »zamenjan«.
Verjamem, da je težko, ko se običajni stavki iskrenega zanimanja za drugega (kje si bil, kaj si počel ipd.) nenadoma spremenijo v obsedeno preverjanje in zasliševanje, kakor čutiš ti, da se vama dogaja. Na tak način fantova strah in nezaupanje kar »bruhata« iz njega. Zelo verjetno pa sploh nimata s tabo veliko opraviti, ampak sta predvsem njegova in jih bo moral razrešiti pri sebi in s tabo predvsem on. Hkrati pa ob tem najbrž tudi ti čutiš, da se ti dogaja krivica, saj si tega preverjanja ne zaslužiš, ker je to do tebe nespoštljivo. In zato te tudi upravičeno jezi.
Predvsem pa je krivično to, da v tem odnosu ne moreš biti ti res ti, z vsemi svojimi željami, potrebami ... in da moraš pred fantom skrivati, kaj počneš. Dogajanje je zoprno za oba. Vendar pa lahko pomeni tudi nov začetek, odskočno desko za izboljšanje odnosa - ker vaju dobesedno sili, da se morata odnosu več posvetiti. In to predvsem z iskrenostjo, sočutjem za drugega in sebe ter vztrajanjem pri spoštovanju doživljanja vsakega od vaju. Predlagam ti, da se s fantom o tej težavi iskreno pogovoriš. Da mu poveš, kaj čutiš ob tem, ko te preverja, kako ti je, ko te sprašuje kje in s kom si in o tem, da te je strah iskreno govoriti o svojih stvareh, saj ne veš, kako bo reagiral. Hkrati pa se pogovorita tudi o tem, kaj on doživlja ob tem, kako se počuti, od kje izvira takšno nezaupanje, kaj bi ga pomirilo, da bi se počutil bolj varno. Naštela sem nekaj iztočnic za pogovor. Zavedati se morata, da so to rane, ki po vsej verjetnosti izhajajo že iz otroštva, ko smo bili ranjeni kot otrok in ko smo živeli v odnosih, ki niso bili za nas dovolj varni, zato te težave ne bodo izginile čez noč. Oba bosta najbrž potrebovala kar nekaj časa, da bosta ponovno lahko zaupala in bila iskrena ter pristna drug z drugim. In čeprav bosta morala oba vložiti veliko truda, je bistveno, da vidva začutita, da so se začele stvari premikati, da se o tej težavi lahko pogovorita in da se zaupanje med vama povečuje. Hkrati pa se bo povečevala tudi vajina samozavest, saj bosta videla, da zmoreta stvari reševati drugače in s tem se bo (vsaj delno) odpravil tudi vzrok za ljubosumje in posesivno vedenje.

Če pa bosta ugotovila, da sama s pogovorom ne moreta razrešiti težave, želita pa rešiti odnos, potem vama predlagam, da poiščeta strokovno pomoč. V okviru Študentske svetovalnice (psiholoska.svetovalnica@sou-lj.si, tel. št. 01/43 80 253) ponujamo tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč, ki se je lahko udeležita oba ali pa vsak posamezno. Terapevtska srečanja posamezniku namreč omogočajo, da lahko v varnem okolju, ob prisotnosti terapevta prepoznava svoje vzorce vedenja, mišljenja in čutenja. To mu omogoča, da v svojem življenju lahko kaj spremeni. Partnerska terapija pa temelji na predpostavki, da je kakovost intimnih odnosov pomembna za zdravje posameznikov. Vsak varen odnos, v katerem se trudimo ustvariti prostor iskrenosti, pristnosti, ranljivosti, sočutja in zaupanja, še na poseben način pa partnerski odnos, je tako za nas priložnost, da se naučimo nekaj novega o sebi.

Ana, želim ti veliko notranje moči in poguma,

Anja Kozina, socialno svetovanje