Svetovalnica – vračanje štipendije?

 

Lepo prosim za odgovor in pomoč.
Maja

Pozdravljena Maja,

glede vračila štipendije je položaj štipendistov, ki imajo državno štipendijo in štipendistov, ki imajo Zoisovo štipendijo, enak.
Na podlagi 50. in 51. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip) imaš na voljo tri možnosti:
1. odlog vračila štipendije,
2. obročno odplačevanje vračila štipendije in
3. odpis vračila štipendije.

Pa pojdiva kar po vrsti.

1. Odlog vračila štipendije pomeni, da se odloži trenutek vračila štipendije. Štipendijo je še vedno treba vrniti, samo rok za izpolnitev te obveznosti (vračila štipendije) se prestavi na dogovorjen datum v prihodnosti.

Treba je opozoriti, da je do nedavnega veljala praksa, da je štipenditor (Center za socialno delo v primeru državnih štipendij in Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije v primeru Zoisovih štipendij) štipendistu odložil vračilo štipendije in mu, če je štipendist v času odloga izpolnil študijske obveznosti, ki so mu še manjkale do uspešno zaključenega letnika, vračilo štipendije odpisal, oziroma ga naknadno oprostil vračila štipendije. Toda temu ni več tako. Najnovejša praksa štipenditorjev se je spremenila in zdaj je odlog interpretiran tako, kot je navedeno v prvi povedi te točke. Obstaja pa možnost, da se ponekod stara praksa še izvaja in je zato zelo priporočljivo obiskati svojega štipenditorja in se pozanimati o tvojih možnostih v konkretnem primeru.

2. Obročno odplačevanje pomeni, da se znesek vračila štipendije vrača po obrokih.

3. Odpis vračila štipendije pa pomeni, da štipenditor štipendista oprosti vračila štipendije. V tem primeru štipendistu štipendije ni potrebno vrniti.

Za vsako izmed zgoraj opisanih možnosti, ki jih daje Zakon o štipendiranju, mora štipendist vložiti prošnjo, naslovljeno na svojega štipenditorja, in navesti ter obrazložiti utemeljene razloge, ki jih zakon za posamezno možnost zahteva. Štipenditor nato prošnjo ali zavrne ali odobri. Rok za vložitev prošnje (na podlagi kateregakoli razloga, opisanega zgoraj) izrecno ni določen, a izhaja iz pravnega pouka odločbe o vračilu štipendije, ki jo štipendist prejme s strani štipenditorja in kjer piše, da bo po določenem roku (običajno je to 30 dni od prejema odločbe), če znesek ne bo vrnjen, izpeljan postopek izvršbe. Dobro je vedeti tudi, da se prošnje med seboj ne izključujejo in da lahko štipendist vloži več prošenj sočasno (v eni sami) ali pa eno za drugo v poljubnem vrstnem redu, glede na učinke, ki jih želi doseči.

Za odlog in obročno odplačevanje vračila štipendije zakon zahteva utemeljene razloge iz 50. člena ZŠtip, ki v tretjem odstavku določa, da se za utemeljen razlog šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.

Za odpis vračila štipendije pa ZŠtip v 51. členu določa, da se štipendija lahko odpiše in se štipendista oprosti vračila štipendije, če je štipendist opustil izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije. V tem primeru mora biti vzročna zveza med razlogom in opustitvijo izobraževanja, kar pomeni, da je štipendist opustil izobraževanje zaradi tega razloga. Prav tako ZŠtip v istem členu določa, da se štipendija lahko odpiše tudi v primeru, če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti ali če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.

Ni dovolj, da se zgoraj omenjene razloge samo navede, temveč je treba razloge tudi natančno obrazložiti in priložiti dokazila, ki dokazujejo te razloge. Taka dokazila so lahko pisno mnenje zdravnika specialista, dokazovanje razloga invalidnosti s pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o ugotovitvi invalidnosti prve kategorije, dokazila Centra za socialno delo o prejemkih denarne socialne pomoči itd.

Razlogi lahko izhajajo iz položaja družinskih članov štipendista ali iz položaja samega štipendista. V praksi to pomeni, da so zelo pomembni tudi razlogi, ki se dotikajo družinskih članov štipendista (smrt v družini, brezposelnost, potencialna izguba zaposlitve osebe z rednimi dohodki, nizki prejemki, šoloobvezni bratje in sestre, veliko število bratov in sester, slabo zdravstveno stanje družinskih članov, nestabilne psihične lastnosti katerega izmed članov, visoki stroški ohranjanja bivalnih prostorov, kot so najemnine za družinsko stanovanje, nasilje v družini itd.). Na strani štipendista pa (poleg že naštetih, ki ravno tako kot za druge družinske člane veljajo tudi za štipendista) je zelo pomemben razlog nadaljnje šolanje, torej pridobivanje izobrazbe in posledična (tudi hkratna) nezmožnost zaposlitve (pridobivanja dohodka) ter s tem povezani stroški.

Zakon socialne ogroženosti ne uvršča med utemeljene razloge za odlog ali obročno plačevanje štipendije (temveč samo kot razlog za odpis vračila štipendije), a je ta razlog v praksi v mnogih primerih priznan, tako da ga je v praksi mogoče uveljavljati tudi v primeru prošnje za odlog ali obročno odplačevanje štipendije. Zakon prav tako določa, da je odlog vračila štipendije predpogoj odpisu vračila štipendije, a se v praksi postopa tudi na drugačen način, saj se je že zgodilo, da je štipenditor štipendistu obveznost vračila štipendije odpisal tudi iz socialnih razlogov, ne da bi pred tem zahteval odlog vračila štipendije. Prav tako je velikokrat namreč smiselno (ob predpostavki obstoja zgoraj navedenih razlogov) najprej vložiti prošnjo za odpis vračila štipendije in šele nato prošnjo za odlog vračila ali obročno odplačevanje. Zakaj? Ker se izhaja iz ugodnejšega odpisa k manj ugodnima odlogu in obročnemu vračilu štipendije. Če se namreč najprej napiše prošnja za obročno odplačevanje vračila štipendije (ali odlog vračila), to napeljuje na to, da taka oseba sredstva za vračilo ima (ali pa jih bo prej ko slej imela) in je naknadna prošnja za odpis vračila štipendije neprepričljiva.

Za konec pa naj še enkrat poudarim, da je zelo pomembno, da se s štipenditorjem osebno in odkrito pogovoriš o tvojih možnostih ter pri tem pridobiš štipenditorjeva morebitna zagotovila in odgovore v pisni obliki (mail, pisni odgovor, ...), saj se bo samo v tem primeru mogoče na ta zagotovila sklicevati v primeru poznejših neprijetnosti.
V Zavodu Študentska svetovalnica imamo tudi vzorec prošnje za odpis, odlog ali obročno odplačevanje vračila štipendije, ki vsebuje natančna navodila za pisanje prošnje in ga dobite na elektronskem naslovu: pravna@svetovalnica.com. Prav tako vam prošnjo kasneje lahko tudi strokovno pregledamo.

Srečno!

Jurij Švajncer
Zavod Študentska svetovalnica
(pravno svetovanje)