Dijaško organiziranje

 

Ker je znano reklo, da je v skupini moč, pa tudi zaradi človekove naravne potrebe po najrazličnejšem združevanju in druženju, se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije.

To je Dijaška organizacija Slovenije (DOS) - namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.

Kot izhaja iz njihovega statuta (vrhovnega akta), se zavzemajo med drugim za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njihovega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami, pa tudi študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, skratka zavzemajo se za enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse.

DOS je organiziran podobno kot državna oblast - ima predsednika dijaške 'vlade', ki je hkrati predsednik DOS in dijaške 'ministre' - člane predsedstva DOS. Da pa gre vse tako, kot mora, nad njimi bdi 'mentor', Vodja DOS.

Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški 'poslanci', predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.

Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS). Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva - vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov pa do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja člana kot predstavnika dijakov kot enakopravna člana v svet šole, ki je najvišji organ v ustroju vsake šole - med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov tam enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

Blaž Božnar