Mobilno RSS Facebook E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

11.05.2017      8:25
|

ŠOS ponovno obsoja nepravilnosti na univerzah

  • A- A+

 

V luči številnih univerzitetnih afer, predvsem pa nedavnih dogodkov, ko smo na Univerzi v Mariboru priča poskusu sprememb statuta s strani rektorja (v želji po podaljšanju svojega delovnega razmerja), težnjam po podaljšanju mandata na Univerzi na Primorskem in obsodbi rektorja Univerze na Primorskem zvezi s spolnim nadlegovanjem zaposlene (čigar sodba sicer še ni pravnomočna), se študenti in študentke ponovno sprašujemo, kakšno stopnjo in obliko avtonomije si slovenske univerze zaslužijo. Ali so res zagotovljene primerna zakonitost, etičnost in akademska kultura?
 
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kot stanovski organizaciji študentov in študentk v Sloveniji, skrbno, zadnje čase pa vedno pogosteje s skrbjo, spremljamo nepravilnosti v slovenskem visokošolskem prostoru. Afer, ki so v zadnjih dveh letih pretresale univerze, je bilo kar nekaj: od izplačevanja enormnih avtorskih honorarjev visokošolskim učiteljem na vodilnih položajih; nezakonitega izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost; plagiatorstva rednih profesorjev; krčenja obsega kontaktnih ur; nižanja kakovosti študija na račun varčevanja (oziroma prelivanja sredstev v plače vodilnih na fakulteti); podeljevanja neveljavnih diplom; vpisovanja na neakreditirane programe, prodajanja diplomskih nalog študentov itd. Seznam ni dokončen, vendar je vseeno precej zgovoren. Opozarja nas na stanje duha, ki prežema univerzo in je znanilec časa, ko se ne moremo več sprenevedati in prenašati odgovornosti na nek izjemen primer, posameznike ali določen organ univerze.
 
V ponedeljek, 8. 5. 2017, je potekala Rektorska konference RS, katere glavni zaključek je bil, da rektorji slovenskih univerz pozivajo Ustavno sodišče RS k ustavni presoji glede avtonomije univerz. Pri tem se sklicujejo na ustavno zagotovljeno avtonomijo in ugotovitve evropskega univerzitetnega združenja, ki menda kažejo, da so slovenske univerze glede avtonomije bolj pri repu evropskih držav. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) tako v izhodiščih novega, sistemskega Zakona o visokem šolstvu, katerega namen je celovita reforma visokošolskega prostora, univerzam namenja večji obseg avtonomije. Ne glede na to, da očitno ni dosežena primerna raven kulture kakovosti, kar vodstva univerz tudi vztrajno dokazujejo.
 
Avtonomija univerz ni dana, “naravna” ali absolutna. Je stvar družbenega dogovora in jo je potrebno pridobiti in ohranjati z nenehnim potrjevanjem in zaupanjem družbe, v kateri univerza deluje. Avtonomijo pa univerze na žalost ne dojemajo odgovorno, pač pa je za njih nekaj samoumevnega. Namesto, da bi se zavedali svoje družbene odgovornosti in poslanstva, jo vidijo zgolj kot diskurzivni instrument in sredstvo do cilja – namreč neodvisnosti od nadzora in zakonskih omejitev, ki veljajo za druge javne subjekte.
 
Avtonomija in svoboda poučevanja ter raziskovanja so res temeljna vodila univerze in so zgodovinski uspeh v razvoju družbe in znanosti. Priznavanje avtonomije univerze tako pomeni njeno varovanje pred zunanjimi družbenimi, predvsem pa političnimi in ideološkimi pritiski. Le na takšen način lahko zagotovimo akademsko svobodo, ki je temelj za nemoteno in kakovostno raziskovanje in posredovanje znanja. Na tem mestu želimo izpostaviti, da brez dvoma podpiramo takšno avtonomijo univerze, torej v smislu akademske, vsebinske avtonomije. Menimo, da je ta ustavno zavarovana in nedotakljiva. Hkrati menimo, da je že zagotovljena. Če pa je že ogrožena, pa je to zaradi odvisnosti raziskovanja od trga in naročnikov, katerih motiv (dobiček) se razlikuje od univerzitetnega (znanje).
 
Ob tem se odpirajo tudi vprašanja drugih oblik avtonomije. Ali predstavniki univerz res ne ločijo med avtonomijo poučevanja (in raziskovanja) ter vseobsegajočo in absolutno avtonomijo, ki bi jim omogočala popolno svobodo delovanja in poslovanja (npr. izstop iz sistema javnih uslužbencev, še večjo neenakost med zaposlenimi, privatizacijo t.i. tržnih prihodkov itd.). Ali je res rešitev vseh nepravilnosti in afer v njihovi “legalizaciji”, preko podelitve večje avtonomije, ki bi univerzam omogočala pisanje lastnih pravil? Ali je to res v javnem interesu?
 
Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: “Na ŠOS (ob ostalih nepravilnostih) ostro obsojamo vsakršno žaljivo in seksistično ravnanje. Za tovrstna dejanja naj velja ničelna toleranca. Odgovorne zato pozivamo, da se v okviru svojih pristojnosti primerno odzovejo in dokažejo svojo predpostavljeno etičnost, zakonitost, akademskost, odličnost in kakovost, čemur bi morala, po njihovem mnenju, slediti tudi večja avtonomija.”




Povezave:Studentska-org

Prijavi napako v članku



KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano


ANKETA
Arhiv anket

Trenutno ni aktivne ankete
Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Konkretna pomoč študentom 1
disqus_user  |  Prijavite se za hitro in priročno posoji...
Uredite si tudi dopolnilno zdravstveno zavaro... 1
disqus_user  |  Trenutne cene dopolnilnih zdravstvenih z...
Fizično obračunavanje na študentskih volitvah... 1
disqus_user  |  Zakaj pa je želel zaposleni fotografitat...
Festival ULTRA EUROPE 2
disqus_user  |  compliments for article in this blog www...
Festival ULTRA EUROPE 2
disqus_user  |  compliments for article in this blog www...
ŠTUDENT KANAL


e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših študentskih novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.student.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK