Svobodni Rodos

 

Pravijo, da se marsikdo, ki obišče grški otok Rodos, z veseljem vrne tja. In jaz seveda nisem izjema. Prav nasprotno, jaz ga z vsakim obiskom bolj obožujem.

Na Rodosu sem bila že trikrat in z vsakim obiskom in spoznavanjem otoka sem se vedno intenzivneje navdušila zanj. Septembra lani sem z razredom tam preživela 'maturanca' in si ob prihodu domov obljubila, da se bom nekoč vrnila nazaj. In ta nekoč je postal kar naslednje leto, se pravi letos. S prijateljem sva se za počitnice odločila nepričakovano in v treh dneh organizirala in rezervirala potovanje. To načrtovanje je imelo prav poseben čar, saj tokrat ni stvari z agencijo organizirala mama kot po navadi, temveč sem se za vse dogovarjala sama. Spoznala sem tudi čar nenadnega potovanja, saj smo zmeraj počitnice načrtovali vsaj mesec prej. Nisem čutila tistega ščemenja z trebuhu, ko se pripravljaš na potovanje, saj za to ni bilo časa. Je pa zato pričakovanje v meni sladko rastlo in zorelo na poti na letališče in na letalu med nekaj več kot dvo-urno vožnjo.

Nastanila sva se v hotelu Mitsis Petit Palais, ki ima 4 zvezdice in je prav lepo urejen. Za okroglih petsto eurov sva dobila polpenzion v hotelu in nudili so zares dobro in raznoliko hrano. V samem centru Rodos je le malo hotelov ob morju in še manj je takih, ki bi nudili pogled na morje. Za tiste, ki si želijo uživancije v velikem hotelu s pogledom na morje, bazenom in lepim parkom priporočam, da poiščejo hotel izven mesta ali na slavnem Falirakiju. Tako tudi v centru mesta ne gre pričakovati, da boš našel prazno plažo ali kotiček zase. Plaža sicer ni nabito polna, vsaj v septembru ne, za ležalnik pa boste odšteli 4 do 5 eurov na dan. Prazni kotički ob morju se najdejo le na vetrovni zahodni strani otoka, kjer pa sončenje in kopanje prav zaradi vetra ni najbolj prijetno.

Hoteli in plaže pa zdaleč niso glavna stvar o kateri je vredno govoriti. Rodos je pravi mali dragulj grške kulture. Znamenitosti, ki jih nudi Rodos seveda niso primerljive s temi, ki jih nudi obisk celinske Grčije recimo, njegova prednost pa je ta, da je vse kar se splača pogledati zelo blizu. Sama sem si ogledala Monte Smith, hrib ob mestu Rodos. Ostanek templja, par stebrov, sicer ni tako fenomenalen kot Atenin na celini, da ti pa vpogled v staro arhitekturo. Imela sem se pa možnost tudi sprehoditi po malem grškem gledališču in odteči en krog po stadionu za grške dirke. Ob pogledu na velik stadion, sem si poskušala predstavljati kako so nekoč tam porjaveli grški atleti tekmovali na vozovih vpreženih v konje in gledalce oblečene v grške toge. In stari Grki, ki so tako negovali svojo kulturo, se ne zavedajo, da se ljudje še danes navdušujemo nad tem kar so nam zapustili. In vse to je locirano na enem hribčku. Stara Grčija v malem! Lani sem obiskala tudi akvarij, ki se nahaja na rtu, ampak me ni dovolj navdušil, da bi si ga ogledala še enkrat. Najbolj pomembna znamenitost otoka pa je zagotovo staro mestno jedro z obzidjem in bogatim nizom znamenitosti. Kar je še posebej zanimivo pri tem mestu je preplet srednjeveške viteške zapuščine in turške religije. Že ob sprehodu iz novega dela v starega je možno opaziti sledi turške kulture v obliki pokopališča. In ko se odpravite proti staremu delu je ogled pristanišča neizbežen. Še posebej zvečer je sprehod ob cerkvi in trdnjavi prav posebej čaroben. V starem mestu se je vredno sprehoditi po ulici vitezov in si ogledati muzej na vrhu. Za ogled celotnega mesta je pa zares treba čas, saj se tam po navadi tre ljudi, ob močni vročini pa odsvetujem ogled obzidja. Afroditin tempelj, arheološki in bizantinski muzej so na primer še lokacije ki jih je treba videti. Pa tudi če se samo sprehodite po starem delu mesta bo dovolj, da dobite prijeten vtis obmorskega mesteca. Muzej moderne grške umetnosti pa je možno najti v samem centru novega dela mesta Rodos. Veliko zanimivega se pa najde tudi zunaj mesta in v drugih mestih. Sama sem si ogledala Lindos, kjer se na dokaj velikem hribu nahaja ostanek gradu in grškega templja. Pot na hrib zna biti nadležna, lahko seveda najamete osla, a pogled s hriba na morje je fenomenalen. Če radi fotografirate, ne samo v 'počitniškem' smislu, ampak res želite lepe in dobre fotografije, imate na Rodosu pravo paleto čudovitih motivov.
Da pa ne bom govorila le o pozitivnih stvareh bi dodala, da me je izlet na otok Symi razočaral. Ogled samostana zame ni bil nič kaj posebnega in otok nasploh je zelo zapuščen in zanemarjen.

Če se ne boste nastanili v hotelu in uživali 'all inclusive' boste verjetno jedli tudi zunaj. Možno je najti vse, od grške hrane, do finih restavracij in fast food restavracij kot je Mc Donald's. Za ljubitelje kave pa še namig: Starbucks se nahaja v novem delu, le najti ga je treba! Trgovin z živili in spominki je pa tako ali tako preveč. Še ena dobra stvar je pa tudi ta, da je dobesedno v vsaki ulici vsaj ena lekarna.
In ker sem mlada in se rada zabavam bi dodala še nekaj informacij o nočnem življenju. V centru, le kje drugje, se nahaja 'bar street' kjer najdete vse. Od barov z elektronsko ali rock glasbo, strip cluba do slavnega kluba Colorado, kjer nudijo tri nadstropja, od tega je v enem živa glasba, v drugih plesišča. Prej omenjen Faliraki je tudi dovra lokacija za zabavo. Se pa tam nahaja še ena boljša zadeva, vodni park, ki ga bodo z veseljem obiskali mladi in tudi celotne družine. Če se vam zahoče adrenalina je vsekakor treba tja. Imate pa na plaži mesta Rodos tudi veliko možnosti za vodne športe. Tako vas bo Rodos zadovoljil v kulturnem in zabavnem smislu.

Za konec pa morda še nekaj mojih osebnih vtisov in občutkov, ki sem jih dobila ob obisku Rodosa. Mesto je tako luštno in majhno, da se v njem takoj začneš počutiti domače. Po dvakratnem bivanju v mestu sem že na pamet vedela kje se kaj nahaja. Ko enkrat obiščeš Rodos in ko se naslednjič vrneš se ti zdi kot, da si bil včeraj tam. In čas je enota, ki tam ne obstaja. Ko si tam imaš občutek brezčasnosti, kot da imaš ves čas na svetu. Druga lastnost, ki sem jo opazila je intenzivnost vtisov, ki ti jo da otok. Človekovi čuti se tam naslajajo in dražijo z intenzivnimi barvami živo modrega morja, neba brez oblačka, zelenja, in že pesek ima žarečo barvo. Ušesa ves čas nežno božajo zvoki morskih vetrov in zvečer tu in tam iz kakega lokala zazveni čutna grška glasba. In že prej omenjen veter, ki sicer ko piha močno ni prijeten, žgečka kožo in kuštra lase in s to igro daje občutek svobode. In ko sem zvečer sedla v miren parkec in mi je veter na uho zašepetal najlepšo grško melodijo narave sem začela predstavljati srečo, radost in svobodo in začela sem se zavedati, da bom en del sebe za vedno pustila tam. In da ga bom lahko občutila znova in znova se bom morala vrniti. Z največjim veseljem!

Maja Orešnik