Z MALI DELOM TEŽJE DO IZKUŠENJ IN DO PRVE ZAPOSLITVE

Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne?

Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10. 4. 2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?

Malo delo - majhen zaslužek
Malo delo bo enkrat bolj obdavčeno od študentskega dela, od zaslužka se bodo zaračunavali prispevki v višini 15,5%, zato bodo neto zaslužki študentov vsaj za 15% nižji od današnjih. Na dodatno zniževanje postavk pa bodo vplivali še večje število iskalcev, opravljanje enostavnih del (zaradi kvot bo uvajanje za podjetja nesmiselno), urne postavke pa bodo po izkušnjah iz tujine zelo verjetno padale proti zakonsko določeni, 3,40 € na uro. Tako se še posebej težak položaj obeta mladim, ki si že sedaj s povprečnimi dohodki težko ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja.

Malo delo - manj rednih zaposlitev in negotova študijska prihodnost
Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi prihranka stroškov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve.
Zakon o malem delu izrinja študente iz občasnih zaposlitev, saj bodo v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi zaradi študijskih obveznosti časovno manj prilagodljivi. Upokojenci in brezposelni pa bodo zaradi rednih dohodkov pripravljeni delati za nižje zaslužke. Poeg tega, da se vse bolj napoveduje uvedba šolnin za študij, se študentom tako jemlje možnost, da si s študentskim delom pomagajo sami. Študij bo tako v prihodnjih letih vse bolj postajal privilegij bogatih, ostali študenti in njihove družine pa bodo prisiljene najemati posojila za študij.

Malo delo - malo pravic in delovnih izkušenj
Čeprav bo študent skoraj desetino svojega zaslužka vplačeval v pokojninsko blagajno, zakon (23. člen) izrecno pravi, da iz vplačanih prispevkov ne bo prejemal pokojnine. Študent prav tako ne bo imel nobenih koristi od dodatno zaračunanih prispevkov, ker gre za podvajanje pravic (zdravstveno zavarovanje). Edina nova pravica študentov v primerjavi z današnjo ureditvijo je eno leto delovne dobe za skoraj 5 let malega dela. Zaradi vseh teh omejitev se podjetjem uvajanje v bolj strokovna dela ne bo splačalo. Preko napotnice se bodo zato ponujala nezahtevna dela s hitro priučitvijo. Izkušnje, ki naj bi nekaj štele in se bodo izpisovale iz Centralne evidence, bodo tako predvsem enostavne, ne pa strokovne. Za strokovna dela bodo podjetja raje najela upokojence ali kvalificirane brezposelne, ki imajo mnoga znanja in izkušnje.

Malo delo - malo delovne dobe
Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut dela, se bo v pokojnino štelo 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe moral delati 3.132 ur, torej 4,35 let malega dela. In koliko pokojnine bo imel od vplačanih prispevkov? Natanko 0 €.
Študentje, odločitev je v vaših rokah. Spremembe so potrebne, vendar naj bodo premišljene in podprte z analizami in dialogom med tistimi, ki jih zadevajo.