Zavedajte se možnosti zaposlitve

 

Zaradi vse večje brezposelnosti med mladimi in še težje zaposlitve za nedoločen čas je pred izbiro študijske smeri postalo nujno poznati tudi možnosti zaposlitve po končanju študija. V Sloveniji je še posebej velik problem zaposljivost velikega števila brezposelnih družboslovcev. Po drugi strani diplomantov določenih naravoslovnih in tehničnih ved primanjkuje. Potrebno se je vsestransko izobraževati tudi izven študijskega programa.

Deficitarni in iskani poklici

Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, primanjkljaj pa je med poklici naravoslovno-tehniških usmeritev. Študijski programi, katerih izobrazba beleži večje povpraševanje kot ponudbo na trgu dela so biologija, lesarstvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika, telekomunikacije, farmacija, laboratorijska biomedicina, gradbeništvo, geodezija, geotehnologija, kemija in biokemija, matematika in fizika, strojništvo, medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega, babištvo, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, bibliotekarstvo, družbena informatika in pedagoški študijski programi (razredni pouk, matematika in fizika, matematika in tehnična vzgoja oziroma proizvodno tehnična vzgoja, matematika in računalništvo, angleški in nemški jezik, specialna in rehabilitacijska pedagogika, glasbena pedagogika in instrumenti).

Po številu vpisanih študentov prevladujejo visokošolski študijski programi s področja družboslovja, poslovnih ved in prava. Pri moških so poleg družboslovja priljubljeni tudi programi tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva. Najmanj študentov je vpisanih v programe s področja kmetijstva in veterine, matematike in računalništva. Malo se jih odloči za rudarstvo in geotehnologijo, metalurgijo, tekstil in fizikalno mehaniko.

Perspektivni poklici prihodnosti

Do leta 2020 naj bi bilo največ povpraševanja po poklicih, kot so medicinska sestra, zdravnik, menedžer v bolnišnici, tržni raziskovalec, strokovnjak oglaševanja, pravni svetovalec, špediter, skladiščnik, diplomirani logistik, elektroinženir, sistemski informatik, gospodarski inženir, programer, sistemski administrator računalništva, IT-projektni menedžer, specialist za pokojninsko zavarovanje, zavarovalniški matematik, zavarovalni strokovnjak, kontrolor letenja, elektronik, letalski inženir, strojni inženir, podjetniški svetovalec, učitelj in revizor.

Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov.

Vseživljenjsko izobraževanje

V današnjem svetu formalna izobrazba ni več dovolj. Potrebno se je še dodatno izobraževati, izpopolnjevati in prilagajati potrebam sodobnega sveta, da pridobimo nova znanja, veščine in spretnosti oziroma kompetence, ki nas usposabljajo za aktivno vključevanje na trg dela. To se da v času študija lepo izkoristiti z udeležbo na številnih delavnicah, tečajih itd. Mladi morajo razviti tudi čut za samospoznavanje in svojo poklicno kariero morajo skrbno načrtovati. To storijo tako, da se čimbolj informirajo o trgu dela, si načrtno postavljajo cilje in se fleksibilno odzivajo na spremembe. Smiselna je priprava seznama možnosti, postavljanje ciljev, predvidevanje morebitnih ovir in načrtovanje korakov za odpravo morebitnih ovir ter dosego ciljev.

Ksenija Gider