Ameriške sanje …

Po prihodu iz ZDA lahko, kljub ne ravno dolgi dobi, ki sem jo preživel tam, ugotavljam, da so – globalizaciji navkljub – tam še vedno prisotne stvari, ki presenetijo.

Nekaj zaključkov sem lahko naredil kljub trditvam nekaterih, da po obisku zgolj največjih mest ni mogoče dobiti dobre predstave o Ameriki; to trditev bi malo cinično lahko aplicirali tudi na to, da tam ni toliko debelih ljudi, kot nam sicer slikajo Američane, ki so tudi sicer znani po ekstremih.

Medtem ko smo se predstavniki slovenske rase pri pet stopinjah nad ničlo odeli v plašče ali pa se greli na druge načine, je nemalo domačinov nonšalantno hodilo okrog v kratkih rokavih (in to ne zgolj številni tekači v Centralnem parku ali pa - v primeru WDC - kar po celem mestu).
Če torej ugotavljamo, kaj se nam zdi vrednostno pozitivno in tako vredno posnemanja in kaj ne, je velika popularnost takšne ali drugačne rekreacije nedvomno pozitivna.

Na drugo vrednostno stran pa zanesljivo sodi turbopotrošništvo; med drugimi kazalci tovrstne usmeritve so denimo povsod prisotne reklame za odobritve posojil, za odvetniške storitve z navedbo povprečnih iztoženih zneskov v raznih tožbenih temeljih in denimo za oglaševanje zastavljanja predmetov, prikazano celo v obliki stripa, češ kako bo naše življenje po zastavitvi lepše; vse to in še več priča o še bolj skrajni kapitalistični miselnosti, manjka pa pristnost človeških odnosov; tudi tam živeči Slovenci, s katerimi sem govoril, zatrjujejo, da odidejo tja zgolj zaradi posla, preradi pa se potem vračajo domov.
Nedvomno gre pri ZDA za velik 'bazen' idej, znanja in priložnosti; že v izhodišču so tja emigrirali bolj podjetni ljudje, ki so iskali priložnosti; dotok človeškega potenciala, tudi strokovnjakov, pa je bil silno velik tekom 2. svetovne vojne in v času po njej; tako so danes v Ameriki nekatere najboljše univerze na svetu.

Ameriški model je veliko bolj liberalno naravnan kot slovenski; liberalnost v ekonomskem smislu pomeni, da država poskrbi predvsem za to, da deluje pravni red, da deluje vojska, policija, da se pobirajo davki, manj pa jih skrbi socialni aspekt življenja v družbi - zdravstvo, šolstvo -, tukaj smo Slovenci na boljšem; čeprav nas vsak dan učijo, kako je naša država požrešna, smo kot družba bolj socialni, kar je pozitivno; vseeno je treba najti pravo ravnotežje med konkurenčnostjo in uspešnostjo gospodarstva in zadostne ravni socialnih pravic, ki naj pripadajo človeku kot članu skupnosti.

Američani pa so na drugi strani zelo ponosni na svojih dobrih 200 let 'narodne' zgodovine in na vse narodne simbole; zastave so izobešene povsod, v muzeju ameriške zgodovine, katerega ogled kustosi toplo priporočajo kot prvovrstno doživetje; ena največjih svetinj je njihova državna zastava in z njo povezana zgodovina.

Pozitiven je tudi bolj spoštljiv odnos do državnih institucij, medtem ko se jih pri nas (dostikrat neupravičeno) blati vsepočez in se poskuša na podlagi najbolj banalnih in celo izmišljenih argumentov diskvalificirati nosilce vse tja do predsednika republike, sodišč; izpred oči namreč izginja zavedanje, da tu ne gre za nikakršno klanjanje 'veliki živini', ampak za kritiko naših z ustavo utemeljenih organov državne oblasti in da bi morali biti nosilci teh funkcij zaradi funkcije same deležni spoštovanja, kritizirati pa bi bilo upravičeno le dokazljivo napačna ravnanja.
Čez lužo je odnos do državnih institucij drugačen. Prisostvovati kot obiskovalec v sodni dvorani je privilegij, za katerega se je potrebno vnaprej napovedati, povezan pa je s kopico varnostnih ukrepov, med samo obravnavo pa ni obiskovalcem dovoljeno niti pitje vode iz plastenke niti uporaba elektronskih naprav; vse te prepovedi pa ne ostanejo na ravni retorike, ampak je njihovo neupoštevanje dejansko sankcionirano z odstranitvijo iz dvorane.
Čeprav so nekateri varnostni ukrepi že kar krepko čez mejo paranoje (sprašujemo se lahko, kaj dejansko s tem uspejo preprečiti), je na drugi strani paradoksalna pravica do nošenja orožja na podlagi odločbe Vrhovnega sodišča ZDA po celotni državi ustavno zajamčena.

Takšna in drugačna potovanja so torej koristna tudi z vidika, da omogočajo spoznavanje različnih ureditev in posledično primerjavo z lastno, ki jo tako lahko umestimo v širši kontekst in se do nje kritično opredelimo. Če smo dovolj podjetni, pa lahko pripomoremo tudi k prenosu pozitivnih tujih praks v domače okolje.

Blaž Božnar