Prašičja kuga na Kitajskem terjala vsaj 200 milijonov žrtev

Afriška prašičja kuga
Afriška prašičja kuga

V Aziji je od prejšnjega leta na pohodu Afriška prašičja kuga (APK), ki ne pomeni nič dobrega. Čeprav predvsem na Kitajskem pravijo, da se stvari počasi vračajo v normalno stanje je to še daleč od normalnega. In kaj točno se je dogajalo na vzhodu s prašiči?

Kitajska z največ prašiči

Druga največja država na svetu je tista, ki ima največjo skupino prašičev. Na začetku leta je bilo na Kitajskem okoli 500 milijonov glav svinjine. To je bila več kot polovica vseh prašičev na svetu, za primerjavo jih imata EU in ZDA skupaj komaj 250 milijonov. Potem je nastopil kaos. Bolezen je že razširjena v 32 od 34 regij na Kitajskem prehaja pa k Evropski uniji.

APK še vedno mori

Prvi izbruh bolezni se je zgodil v Shenyangu na severo vzhodu Kitajske in nato nadaljeval svojo pot na jug. Do 10. septembra 2019 je bilo zabeleženih kar 143 izbruhov bolezni. Zakaj je do tega prišlo ravno na Kitajskem ni težek odgovor. Večina prašičev je na farmah z malo prostora in zelo slabimi higienskimi pogoji, ki nikakor niso blizu evropskim ali ameriškim. Prenaša se direktno iz prašiča na prašiča ali indirektno preko okuženih predmetov. Ko sem v roke prijel učbenik iz srednje veterinarske šole sem se spomnil, da se te bolezni ne zdravi, ampak se zbolele prašiče usmrti in odstrani. Tako pri lovski zvezi pravijo, da bi bilo v primeru izbruha potrebno usmrtiti prašiče v okolici treh kilometrov, tudi zdravih.

Stamping out metoda, kjer se neškodljivo odstrani zbolele
Stamping out metoda, kjer se neškodljivo odstrani zbolele

Po nekaterih številkah in poročilih je umrlo 250 milijonov prašičev samo na Kitajskem. Strokovnjaki pravijo, da bi bil čudež izbrisati kugo v naslednjih petih ali desetih letih. Vsi se strinjajo, da je zbolela vsaj četrtina vseh prašičev na svetu in to je katastrofalen podatek. Kitajci tako napovedujejo, da bodo v letu 2020 pojedli približno 55 tisoč ton svinjine kar jim najverjetneje ne bo uspelo. Saj svoje svinjine ne bodo jedli, jim lahko pomagajo le uvozniki, med njimi Kanada, Španija in Nemčija, ki tudi ne bodo imeli dovolj za 1,4 milijarde ljudi, ki tam živi. Seveda ne jedo vsi svinjine, a številka je vseeno ogromna. Rešitev preprosta, jej kaj drugega. To je lahka rešitev, ki žal ne bo rešila tiste druge težave, ekonomske. No vsaj za nekatere.

Qin Yinglin: Prašičja kuga prinaša škodo in dobiček

Eden izmed vodilnih v podjetju Muyuan Foodstuff, ki je drugi v proizvodnji svinjine pravi, da bo treba to katastrofo uporabiti kot letvico za nadaljnji uspeh in boljše proizvode. Točne škode se še ne ve, ampak strokovnjaki ocenjujejo, da jih je že do konca poletja 2019 kuga stala približno 141 milijard dolarjev. Ko bo vse potihnilo bomo videli kako visoko je šel števec. Sama podjetja kljub toliko žrtvam ustvarjajo dobiček, saj se je cena svinjine toliko podražila, da imajo napram lanskim letom višji doprinos. Katastrofa mar ne?

Ustavimo dokler lahko
Ustavimo dokler lahko

Ali grozi tudi nam v Sloveniji?

Trenutno je še ni, a previdni moramo biti nas opozarjajo na lovski zvezi kjer so pozorni tudi na divje prašiče, ki lahko zbolijo za tem. Veliko močnejše interventne zakone sta postavili Nemčija in Poljska, ki sta postavili ograje, da prašiči ne morejo potovati med državama. Pozorni moramo biti ob nakupu prašiča, higienske standarde, listine in dezinfekcijo prostorov.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.