Barcelona v plamenih, ljudje na ulicah

Zadnjih nekaj dni je v Barceloni vroče, pa ne zaradi vremena. Tisoče ljudi se je podalo na ulice, kjer protesti potekajo že nekaj dni, protestniki so zavzeli avtocesto, letališče in vrnili besedo ljudstvu. Toda kaj se pravzaprav dogaja v Kataloniji?

Boj Katalonije za avtonomno državo in odcep od Španije sega že daleč v preteklost in priča o najdaljši španski politični krizi, ki traja že več kot 40 let. Ta je vrhunec dosegla leta 2017, ko je devet katalonskih politikov organiziralo referendum o odcepitvi ter razglasilo samostojnost. Madrid se je na poskus osamosvojitve ostro odzval, v ponedeljek pa so uradno obsodili devet nekdanjih katalonskih politikov na od devet do trinajst let zapora. Obsojeni naj bi bili zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

Od takrat v Barceloni gori, dobesedno. Protesti so se iz mirnih shodov hitro sprevrgli v nasilje in Barcelona je v ruševinah. Oblasti so morale zapreti dostop do Sagrade Familie, ogromno letov je bilo odpovedanih in veliko protestnikov aretiranih. Mesto je utrpelo za 1,5 milijona evrov škode, zaradi strahu pred izgredi so prestavili tudi El Classico.

Protesti v Barceloni naj bi bili največja splošna stavka v zgodovini Katalonije, ki se je je udeležilo 750 000 ljudi. Od tega naj bi bilo 90% vseh študentov, 43 % zaposlenih v izobraževanju in kar tretjina javnih uslužbencev.

Medtem ko se protesti v Barceloni nadaljujejo, so svoj lonček pristavili tudi slovenski politiki. Miro Cerar nasilje in vnemo protestnikov subtilno obsoja, Milan Kučan pa ob tem izraža podporo katalonskim političnim zapornikom. In ko mislimo, da je bilo že vse povedano, se je potrebno ozreti v preteklost, 28 let nazaj, ter se vprašati, če nam je boj za osamosvojitev iz kje že znan.

Prejšnji članekOcena filma: Zlohotnica: Vladarica zla
Naslednji članekResničnostni šov Kmetija

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.