Noč čarovnic je praznik, nad katerim se zmrduje večina starejših, medtem pa so ga medse prijazno sprejeli mlajši in tisti, ki se zanimajo za angleško govoreče kulture. Še posebej je praznovanje postalo priljubljeno med študenti, saj vključuje zabave in oblačenje v kostume.
Noč čarovnic se praznuje 31. oktobra. Od kod prihaja ta tradicija, ni točno znano. Nekateri trdijo, da gre za star krščanski praznik, drugi verjamejo, da gre za izvleček keltskega praznika Samhain, ki je označeval konec poletja. Tretji pa so prepričani, da tradicija izhaja iz rimskega festivala mrtvih. Tudi nekateri elementi praznika so neznani. Izvor izrezovanja buč (in druge zelenjave, saj na Irskem izrezljajo tudi repo) je neznan, verjetno pa je šlo za odganjanje zlih duhov, kajti mnoge kulture so verjele, da 31. oktobra mrtvi hodijo med živimi. Preoblačenje v kostume naj bi služilo podobnemu namenu preslepitve duhov in zaščiti pred njihovim maščevanjem.
Praznovanje je dandanes velikokrat podobno ameriškemu. Kostumi in izrezljane buče, sladkarije med mlajšimi in alkohol med najstniki ter študenti. Toda še vedno so nekatere države obdržale izviren način praznovanja. Škoti in Irci ter še na nekaterih predelih britanskega otočja noč čarovnic praznujejo s kresovi in igrami ter s kolačem, v katerega skrijejo prstane in kovance. Če jedec dobi kovanec, naj bi v naslednjem letu obogatel, prstan pa naj bi pomenil poroko.
Ker gre za prevzet praznik, pri nas nimamo nekih uveljavljenih lastnih tradicij. Še. Kulture se drastično spreminjajo in kaj kmalu bomo mogoče tudi Slovenci imeli svoj lasten način praznovanja večera, ko zavladajo zle sile.
Novinar
