Grčija je novembra sprejela zakon, s katerim je zaostrila kazni za mučenje živali. Ljudem, ki bodo mučili žival, po novem grozi od enega do deset let zaporne kazni.
Zakon kot resno zlorabo živali opredeljuje zastrupitev, obešanje, sežiganje in pohabljanje. Za ta dejanja poleg zaporne kazni predvideva tudi globe med 5000 in 15.000 evri.
Nov zakon je resno sporočilo mučiteljem
Ta ukrep je posledica dogajanja v zadnjem letu, ko sta javnost ogorčila dva primera hujšega mučenja psov. Po mnenju grškega kmetijskega ministra z Makisa Voridisa, je država s tem zakonom v javnost poslala resno sporočilo: »Mučenju živali moramo narediti konec!«
Doslej so bile v Grčiji za mučitelje živali predvidene zgolj manjše denarne kazni.
Kot piše portal 24ur.com, je leta 2017 tudi Združeno kraljestvo uvedlo stroge ukrepe za boj proti mučenju živali, vključno z zaporno kaznijo do pet let. Enaki kazni za mučitelje veljata tudi v Kanadi in Avstraliji.
V Sloveniji kazni premile
Mučenje živali v 4. členu opredeljuje Zakon o zaščiti živali.
Za kršitelje pa kazni predvideva Kazenski zakonik. Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, prejme denarno kazen ali zapor do enega leta.
Do dve leti zaporne kazni prejmejo tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo borb z živalmi. Tiste, ki mučijo več živali ali mučeno žival trajno pohabijo ali na krut način povzroči njen pogin, pa se kaznuje z zaporom do treh let.
Poskusi sprememb propadejo v parlamentu
Javnost že dlje časa opozarja, da so kazni pri nas premile, poroča portal Pes moj prijatelj. Večkratni poskusi, da bi se obstoječa zakonodaja spremenila v smeri večje dobrobiti živali, so že več let neuspešni.
Kot je poročal portal, je bila Slovenija lani tik pred tem, da odpravi možnost privezovanja psov na verige, a se to kljub obljubam takratne ministrice Aleksandre Pivec ni zgodilo.
Z zakonom je privezovanje psov na verige in podobne priveze že prepovedano v Avstriji, Nemčiji, Portugalski, Španiji, Švedski, Belgiji, Malti, na Nizozemskem in Madžarskem. V Sloveniji živi okoli 10.000 psov, ki so privezani 24 ur na dan.
Za portal Pes moj prijatelj so stranke LMŠ, Levica in SD že konec poletja izrazile naklonjenost hitrim in nujnim zakonskim spremembam. Naslovili so tudi stranke DeSUS, SDS in NSi, a njihovih odgovorov niso nikoli prejeli.
Mučenje živali prijavi veterinarski inšpekciji
Društvo za zaščito živali Ljubljana na svoji spletni strani predstavlja potek prijave mučenja živali, vendar opozarjajo, da društva za zaščito živali nimajo pristojnosti za ukrepanje. Z veseljem pa pomagamo z nasveti in informacijami.
Pravi naslov za prijavo mučenja oziroma suma mučenja živali je veterinarska inšpekcija – državna služba, ki preverja take prijave in ima pooblastila za ukrepanje. Spada pod Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijave sprejemajo po e-pošti (gp.uvhvvr@gov.si), navadi pošti ali telefonu (01 300 1300).
V nekaterih primerih je za ukrepanje pristojna tudi policija (113). To velja predvsem za situacije, v katerih bi bilo lahko za žival že prepozno, preden bi na prizorišče prišla inšpekcija. Ali za situacije na javnih krajih, pri katerih ne poznate vpletenih oseb. Primeri: žival je zaprta v pregretem avtomobilu, dogaja se fizični napad na žival, streljanje ali obmetavanje živali itd.
Za nujne zadeve je na voljo tudi dežurni veterinarski inšpektor. Njegov kontakt klicatelj dobi na Centru za obveščanje (112).
Novinar
