Sosedov ne maramo, podjetja smo prodali prav njim

Slovenci smo znani kot ljudje, ki ne maramo svojih sosedov. Sosedje čez živo mejo, ki stoji ob naši hiši ali pravo, državno mejo. Naša »pripadnost« sosedom je postala že naš zaščitni znak. In kaj je poleg sovražne nastrojenosti do sosedov še naš zaščitni znak? Prodajanje državnih podjetij. In to v veliko primerih prav sosedom, tistim najbližjim, in tistim dve hiši stran. Najbolj slavna je ravno prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.

Po Mercatorju je sledil Helios

Pri koncu leta 2013 se je prodalo domžalsko podjetje Helios. Kupila ga je avstrijska skupina Ring, direktno od države. Znesek? 170 milijonov evrov. Od tega je približno 50 milijonov dobila NLB (stečaj lastnika). Ostali denar je šel v roke Slovenskega državnega holdinga, Modri zavarovalnici, Novi KBM, Alpen in vzajemnemu skladu Triglav Steber Global. Leta 2017 je nato Ring prodal Helios in svojo lastno družbo japonskemu podjetju Kansai Paint. Znesek posla je znašal 572 milijonov evrov.

Helios
Helios

Naslednje leto sta se prodali še dve podjetji. Fotona, proizvajalec laserskih izdelkov in Letrika, proizvajalec elektromotorjev. Podjetje Fotona se je prodalo v roke ameriškimu finančnemu skladu Gores Group in družbi Technology4Medicine za 18 milijonov evrov. Leta 2017 so jo prodali naprej, kitajsko-evropskemu finančnemu skladu Agic Capital. Znesek prodaje je znašal okoli 120 milijonov evrov, morda celo več. Podjetje Letrika pa je kupilo nemško podjetje Mahle za 108 milijonov evrov. Še vedno je v njihovi lasti.

Zadnje prodano podjetje v letu 2017 je bilo Aerodrom Ljubljana. Prodano je bilo nemškemu upravljalcu letališč Fraportu. Prodajni znesek je bil 234 milijone evrov.

Aerodrom Ljubljana

Sledil je kaos

Dve najbolj odmevni prodaji sta sledili že naslednje leto. Žito je kupila hrvaška Podravka za nekaj več kot 63 milijonov evrov. Potem pa je sledila prodaja druge največje slovenske banke Nova KBM. Ameriški sklad Apollo je zanjo odštel 250 milijonov evrov. Pri tem mu je pomagala Evropska banka za obnovo in razvoj. Ker še vedno nismo prodali dovolj, je sledila prodaja smučarskega paradnega konja, podjetja Elan. Takrat so prodali 14,3 milijona evrov terjatev ameriški banki Merril Lynch International in družbi Wiltan Enterprises, ki je sama v lati VR Capitala. Leta 2018 prodan naprej, finskemu skladu KJK. Še istega leta smo prodali Adria Airways Tehnika v roke Poljakom. 2 milijona je odštela družba Lintech Holding.

Žito Podravka

Prodaje smo upočasnili, ker je zmanjkalo podjetij

Že v januarju leta 2016 smo nemškemu investicijskemu skladu 4K Invest, prodali Adrio Airways. Celoten znesek posla naj bi se vrtel okoli 6 milijonov evrov. Temu je sledilo podjetje Cimos, ki ga je kupil italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria. Kupili so ga za smešnih 100 tisoč evrov, a takoj vložili 20 milijonov za normalno poslovanje. Podjetje Paloma z več kot 140-letno tradicijo, je bilo prodano slovaškemu Eko-Investu. Ta je vanj takoj vložil 18 milijonov evrov.

Paloma

Podjetja se še vedno prodajajo

Intereuropa, Geoplin, Cetis, Unior, Inkos, Savaprojekt, Casino Bled, Casino Portorož, Abanka, Gorenjska banka in NLB, ki je bila sicer delno privatizirana. Trenutno naj bi se v roke hrvaške družbe prodajal Bartog. Prodajala so se in se bodo tudi manjša, neznana podjetja. Kako se bo vse nadaljevalo, bomo še videli, a trenutno se na oblasti vlada ne obdrži niti toliko, da bi lahko kaj prodali. Vsekakor je žalostno videti, kako podjetja, ki smo jih imeli zelo dolgo, in so bila naš zaščitni znak, niso več naša.

Bartog

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekGoogle maps praznuje 15. obletnico
Naslednji članekSloveniji grozi ekološka katastrofa nacionalnih razsežnosti

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.