10 zanimivih dejstev o luni

The Moon
Foto: Paola Iamunno iz iStock

Zemljin naravni satelit, Mesec, Luna… ne glede na to katero ime uporabimo, vsi vemo o čem oziroma kom govorimo. Ponoči jo občudujemo, podnevi smo presenečeni, če jo opazimo, krivimo jo za svojo slabo voljo ali zmedenost, z izgovorom »Ah, saj je polna luna«. Koliko pa zares vemo o tem nebeškem telesu, ki je od nas oddaljen 384.000 kilometrov.

Zagotovo lahko trdimo, da Luna ni iz sira (v nasprotju s tem, kar so nas učile risanke), še več zanimivih dejstev o luni pa si lahko prebereš v nadaljevanju.

1. Luna je nastala z eksplozivnim trkom

Collision of planets in space. Elements of this image furnished by NASA.

/urls:
https://www.nasa.gov/feature/jpl/giant-exoplanet-hunters-look-for-debris-disks
(https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/pia22082.png)
https://www.nasa.gov/feature/when-exoplanets-collide
(https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/bd20307_fnl_lynettecook.jpg)
https://www.nasa.gov/multimedia/imagegallery/image_feature_1741.html
(https://www.nasa.gov/sites/default/files/images/476052main_irasghost_hst_big_full.jpg)
Foto: Elen11 iz iStock

Prevladuje ideja, da je Luna nastala v nasilnem trčenju med Zgodnjo Zemljo (ang. Proto-Earth), ki je bila veliko večja kot Zemlja danes, in objektom približno velikosti Marsa. Ostanki so bili vrženi v vesolje in nato združeni v Luno. Sodobne raziskave potrjujejo, da je Luna narejena iz materiala iz zgodnje Zemljine skorje. Ta trk, imenovan “Hipoteza o velikem udaru”, naj bi se zgodil pred 4,5 milijarde leti in naj bi bil 100-milijonkrat večji od dogodka, ki je izbrisal dinozavre.

2. Včasih je bila luna videti večja

lunar surface detail on transparent background - 3D rendering - maps from Nasa
https://svs.gsfc.nasa.gov/cgi-bin/details.cgi?aid=4720

Luna je bila na začetku približno desetkrat bližje Zemlji kot zdaj. Predstavljaj si, da pogledaš v nočno nebo in vidiš Luno 10-krat večjo. Noro, kajne? Računalniške simulacije kažejo, da bi bila Luna lahko celo 12- do 19-krat bližje, na razdalji le 20.000 – 30.000 km, v primerjavi z današnjimi 384.000 km. Luna se od Zemlje še vedno počasi oddaljuje. Zaradi prenosa energije, ki nastane zaradi vrtenja in plimskih izboklin Zemlje se Luna vsako leto oddalji za 3,78 cm.

3. Mesečev prah diši po smodniku

Astronaut standing on the moon

Na površju Lune je veliko prahu. Eden izmed astronavtov misije Apollo 17 je njen vonj primerjal z vonjem po smodniku. Prah pa je pri nekaterih astronavtih povzročil nekakšen “lunarni seneni nahod”. Kihanje in zamašenost sta trajala nekaj dni, preden sta izginila. Dobra stvar je, da na Luni ni vetra, ki bi prah razpihaval.

4. Temperature površja dosežejo vrelišče

Temperature contrast cold and heat weather minimal thermometer symbol 3D rendering illustration

Ker Luna nima zaščitne atmosfere (za razliko od Zemlje), se njeno površje sooča z ekstremnimi temperaturami. Od neverjetno nizkih temperatur na “nočni” strani do izredno visokih na “sončni” strani. Po podatkih NASA lahko Lunina temperatura sega od 123 stopinj Celzija do -233 stopinj Celzija. Povprečna temperatura na površini je podnevi 107 stopinj Celzija in ponoči -153 stopinj Celzija.

5. Kraterji lahko odklenejo zgodovino vesolja

Traces of the moon rover through a crater on the Moon, the planet earth in the background, 3D render

Vemo, da Luna nima atmosfere. Slabost oziroma v našem primeru prednost tega pa je, da zaradi tega ni zaščitena pred meteoriti, ki nam pomagajo pri raziskovanju “naravne zgodovine” našega Osončja. Na Zemlji je 190 kraterjev, od katerih so mnogi prekriti z vodo in rastlinjem. Na Luni pa jih je na milijone – vključno s 5000 s premerom večjim od 20 km. Ker površina Lune miruje in je izpostavljena manj geološkim silam (kot so vulkani ali erozija), lepo shranjuje neokrnjene dokaze o starodavnih formacijah in kraterjih. Zaradi tega je odličen laboratorij in arhiv za pomoč pri razumevanju našega Osončja.

6. Vedno vidimo isto stran Lune

Child girl observing stars, planets, Moon and night sky with astronomical telescope.
Foto: m-gucci iz iStock

Tako kot Zemlja se tudi Luna vrti okoli svoje osi. Ker ta rotacija traja približno 27 dni – skoraj enako kot 27,32 dni, kolikor Luna potrebuje, da obkroži Zemljo, vedno vidimo samo eno stran Lune. Ta pojav se imenuje “ujeta rotacija” in pomeni, da je bila druga stran Lune pred začetkom raziskovanja vesolja popolnoma nevidna. Nam bližja stran ima velike, temne ravnine, ki pogosto pokrivajo udarne kotline. Skrajna stran, ki je ne vidimo pa je bolj kraterska in razgibana, z debelejšo skorjo in manj dokazi o vulkanski dejavnosti.

7. Luna povzroča plimo in oseko

Big stormy Atlantic sea wave in a clear full moon night
Foto: Wirestock iz iStock

Plimovanje na Zemlji je posledica izboklin v vodi, ki jih povzročajo gravitacijske sile Lune. Luna vleče vodo na eni strani Zemlje, na drugi strani, kjer so njene gravitacijske sile šibkejše pa se voda izboči v nasprotno smer. Te izbokline se premikajo po oceanih, ko se Zemlja vrti, kar povzroča visoko in nizko plimovanje po vsem svetu. Ker na plimovanje vpliva tudi gravitacija Sonca, bi brez Lune plimovanje še vedno imeli, vendar bi bilo le to manjše.

8. Na Luni so odkrili vodo

water liquid splash in sphere shape isolated on white background, 3d illustration.

Indijska misija je odkrila vodo blizu Luninih polov, NASA pa je našla vodo v zemlji. Te vode sicer ni veliko – približno 1 liter na en kubični meter zemlje, vendar pa povečuje možnost, da bomo nekega dne lahko zgradili baze na Luni.

9. Lunin mrk je rešil Krištofa Kolumba

A composite image of the phases of a lunar eclipse over Corsica on 16th May 2022
Foto: joningall iz iStock

Luna je imela (in ima) močen vpliv na človeštvo in njegovo zgodovino. Davno nazaj je celo rešila raziskovalca Krištofa Kolumba pred lakoto. Kolumb je uporabil lunin mrk 29. februarja 1504, da je prestrašil staroselske Indijance na otoku Jamajka, da so njemu in njegovi posadki dali hrano.

10. Lunine baze so na obzorju

3d concept illustration of a settlement on the surface of the moon. The picture show the settlement with a rocket and the Earth in the background.

Čeprav smo stoletja oddaljeni od tega, da bi na Luni živelo veliko število ljudi, je možno, da bi tam kmalu imeli znanstvene baze, podobne raziskovalnim postajam na Antarktiki. NASA upa, da bo v naslednjih nekaj letih astronavte ponovno poslala na Luno. Znanstveniki verjamejo, da bi bile lahko baze na Luni zelo uporabne. Od izboljšanja iskanja organskega materiala do vzpostavitve radijskega teleskopa, s katerim bi bolje poslušali nezemeljske signale. Lunina površina je velika kot Evropa in Afrika skupaj, mi pa smo do sedaj le opraskali površino.

Maša Kraljič

Junior novinar

VIRNational Geographic
Prejšnji članekPrepis iz ene srednje šole na drugo – realnost ali utopija?
Naslednji članekZačelo se je 58. Borštnikovo srečanje!

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.