Sponzorirano

Hrana, ki je presenetljivo slaba za okolje

Moški, v ozadju riževo polje
Sponzorirano

Po podatkih študije Univerze v Oxfordu približno četrtino svetovnih emisij povzroča hrana, ki jo pridelamo. Nekatera od spodaj naštetih živil uživamo skoraj vsak dan, pri tem pa morda sploh ne pomislimo, kako so bila proizvedena oziroma predelana. Podatki so morda presenetljivi, je pa pomembno, da smo o tem osveščeni in prispevamo k zmanjšanju vplivov na okolje, če le lahko.

Meso in morski sadeži

Od četrtine svetovnih emisij, ki jih povzroča hrana, je polovico le-teh mogoče pripisati živalskim proizvodom. Govedina in jagnjetina predstavljata polovico vseh izpustov pri rejnih živalih.

Govedina od vseh razpoložljivih živil najbolj obremenjuje naš planet. Krave so prežvekovalci, kar pomeni, da so ena redkih živalskih vrst, ki lahko pridobijo hranilne snovi iz rastlinske hrane tako, da jo najprej fermentirajo. Pri tem procesu fermentacije nastaja veliko metana, toplogrednega plina, ki je 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Tako krave od vseh živali ustvarjajo največji ogljični odtis. En kilogram govejega mesa namreč pomeni 57 kilogramov CO2, kar je enako kot približno 100 litrov goriva v vašem avtomobilu.

Govedo potrebuje tudi več zemlje in virov kot skoraj vse druge rejne živali. Za vsak kilogram govedine, ki pride na trg, se porabi od 10 do 14 kilogramov krme. Ker kmetje potrebujejo prostor za sajenje krme, je posledica govedoreje tudi krčenje gozdov.

Ovce so prav tako kot krave prežvekovalci in povzročajo enake težave, vendar jih pogosto spregledamo zaradi njihove velikosti. V resnici je ogljični odtis jagnjetine le nekoliko manjši, saj znaša 55 kilogramov CO2 na kilogram mesa.

Ovcam in kravam se pridružujejo tudi školjke, saj vsak kilogram školjk v ozračje vnese 24 kilogramov CO2. Sledi svinjina, saj en kilogram mesa prispeva približno 17 kilogramov CO2.

Za predane mesojedce je okolju najbolj prijazno, če govedino in jagnjetino zamenjajo s piščancem. Edino meso, ki je okolju prijaznejše od piščanca, so ribe, ki proizvedejo le 11 kilogramov CO2 na kilogram mesa.

Ribe imajo med vsemi vrstami mesa enega najnižjih izpustov CO2 na kilogram, in sicer 7,5 kilograma. Vendar se je najbolje izogibati tunini in lososu. Tuna prekomerno lovijo, zaradi česar populacija te vrste upada, večino lososa pa gojijo, kar ima svoje ekološke posledice.

Če torej želiš prispevati k zmanjšanju vpliva prehrane na planet, je najboljše, če steak zamenjaš s piščančjimi prsmi ali divje ulovljeno ribo. Še bolje (za planet) je, če poskusiš zamenjati mesne jedi s fižolom ali stročnicami, ki prav tako kot meso vsebujejo veliko beljakovin.

Sadje in zelenjava

Čeprav nima tako velikega vpliva kot živinoreja, poljedelstvo in gojenje sadja in zelenjave na splošno vplivata na okolje, vendar so naslednji pridelki bolj škodljivi kot drugi.

Avokado morda ne proizvaja veliko CO2, vendar ima veliko potrebo po vodi. Če jih gojimo v njihovem domačem, tropskem podnebju, voda, ki jo potrebujejo, ni tako velik problem. Vendar so na primer v Kaliforniji, ki je podvržena suši (od koder prihaja večina avokada, ki ga porabijo Američani), vodni viri veliko bolj omejeni.

Banane okolje obremenjuje zaradi prevoza, poleg tega se med transportom tudi kvarijo. Banane naj bi predstavljale največ odpadne mase za trgovce z živili in največ okoljskih stroškov zaradi teh odpadkov.

Zelenjava ima najmanjši vpliv na okolje. Če se že prehranjuješ rastlinsko, delaš planetu veliko uslugo. Poleg tega lahko pomagaš tudi tako, da kupuješ sezonsko sadje in zelenjavo ter lokalne pridelke.

Ogljikovi hidrati in druga živila

Ogljikovi hidrati so okolju presenetljivo prijazni. Večina žit proizvede le 1,1 kilograma CO2 na kilogram hrane, kar je precej manj kot pri mesu, mlečnih izdelkih in celo v rastlinjakih pridelani zelenjavi. Vendar to ne pomeni, da so vsi ogljikovi hidrati enaki, saj nekateri bolj škodujejo okolju.

Riž izstopa med ogljikovimi hidrati, saj je bolj obremenjujoč za okolje kot ostali. Gojenje riža predstavlja tretjino letne porabe sladke vode na svetu. Na srečo nove metode gojenja riža močno zmanjšujejo porabo vode, kar vodi k veliko bolj trajnostnemu kmetovanju.

Poleg riža okolje obremenjuje tudi proizvodnja sladkorja. Ne le, da je za pridelavo sladkorja potrebna velika količina vode, pri proizvodnji uporabljajo veliko gnojil in kemikalije, ki jih pogosto izpirajo v sladkovodne reke in potoke.

Mlečna industrija predstavlja veliko enakih okoljskih problemov kot govedina, saj izvira iz istega vira. Ker pa lahko mleko od iste krave molznice dobivate večkrat, je ogljični odtis veliko manjši. Mleko prispeva le okoli 2,6 kilograma CO2 na kilogram hrane, medtem ko predelan izdelek, kot je maslo, proizvede do 26,5 kilograma CO2 na kilogram proizvoda.

Junior novinar

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version