Uzbekistan in pogajanje z mehanikom

Fantje so že prevozili Turkmenistan in si ogledali znamenitost »Door to Hell«. Dan za tem so se prebudili v vetrovno jutro. Ob pospravljanju jih je zajel manjši puščavski vihar s peskom. Poskrili so se okrog Subaruja in v šotore, vendar jim to ni pomagalo, saj je bil pesek kmalu povsod in je bilo tudi že dihanje oteženo. Nekaj minut izrednega stanja, potem pa se je vihar polegel.

Nadaljevali so pot do Uzbekistana, pred njimi je bilo 300 dolgih kilometrov po luknjastih cestah. Vožnja po luknjah pa je takoj povzročila težave za Subaruja. Rok je medtem, ko so vozili slalom opazil, da se prtljažnik nenavadno premika. Nosilci so počili in prtljažnik je bil že v zelo slabem stanju. V takem primeru je potrebna iznajdljivost. Fantje so z lesenimi palčkami in vezicami za silo pritrdili nosilce, prtljažnik pa so za vsak slučaj še podložili. Z malo sreče so lahko nadaljevali pot.

Okrog 17. ure so prispeli do meje z Uzbekistanom, ki se zapira ob 18. uri. Cariniki niso bili strogi in prečkanje meje jim je vzelo samo kratkih 45 minut. Veliko boljše kot nekaj dni nazaj, ko so prestopali iransko-turkmenistansko mejo. Na prvi pogled Uzbekistan deluje kot strnjena blišč in beda vzhoda, z prastaro kulturo in običaji ter modernim svetom.

Okrasje znotraj palač. foto: SLOWenc
Okrasje znotraj palač. foto: SLOWenc

V mestu Nukus so našli hotel, saj so bili vsi potrebni razkošja (beri tuša, klime in udobne postelje).  Plan za naslednji dan je bil popraviti prtljažnik. Zjutraj so se Rok, Uroš in Tilen odpravili poiskat mojstra za varjenje. Našli so ulico, na kateri so zbrani vsi mojstri na kupu. Od prvega do zadnjega mojstra za avtomobile so bili vsi že v delavnicah, samo mojster za varjenje je potreboval še dve uri, da se je prikazal. Ko se je lotil dela so fantje mislili, da bodo pot lahko nadaljevali kmalu, vendar so se zelo zmotili. Mojster je potreboval dobre tri ure, da je pritrdil prtljažnik in na koncu zahteval 200 dolarjev. Seveda so se takoj začeli pogajati za ceno in na koncu plačali 60 dolarjev.

Nadaljnja vožnja po Uzbekistanu je bila dokaj prijetna, brez težav so se nastanili in preživeli prvo noč.

PODPRI PROJEKT SLOWENC – PO PAMET. POŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.

Prejšnji članekPo peklenski cesti do Vrat v pekel
Naslednji članekSvetovno prvenstvo v quidditchu zares obstaja!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.