Vlada predlaga višanje povprečnin za občine

Stack of european coins and bank notes in the background show international finance with euro and europe, european trade and financial trade as well as saving, financial success and credit management
Foto: Christian Feldhaar iz iStock

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji združenjem občinam predlagala zvišanje povprečnine za naslednji dve leti. Kot so pojasnili, bo v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov (za obe leti enako). To bo 20 evrov na prebivalca več, kot je trenutno določeno z dogovorom za leto 2023.

Vlada je predlagala zvišanje povprečnin za občine

Slovenske občine bodo za izvajanje zakonsko določenih nalog vsako leto posebej prejele 1.390.481.658 evrov. To je 41,7 milijona evrov več, kot je bilo sicer predvideno za leto 2023. Zvišala se bodo tudi druga razvojna sredstva, ki jih na podlagi povprečnine prejemajo občine iz državnega proračuna.

Vlada Republike Slovenije se je na sestanku z reprezentativnmi združenji občin sestala, a do dogovora o višini povprečnin ni prišlo. Prišlo pa je do razhajanja med zahtevami občin in javno finančnimi zmožnostmi države prevelika.

Vlada še vedno upa, da bo z občinskimi združenji podpisala dogovor o višini povprečnine za leti 2023 in 2024.

money, bank notes, euro notes
Foto: MabelAmber iz Pixabay

Kaj je povprečnina občine?

Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Cilj je državljanom zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Občine se financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo.

Občinam za izvajanje obveznih nalog država zagotavlja sredstva za financiranje na podlagi sistema primerne porabe. S tem jim je omogočena večja finančna avtonomija, tako pri pridobivanju teh sredstev kot pri njihovi porabi. V izračunu primerne porabe občin oziroma zneska, ki pripada posamezni občini, upoštevajo stroške tistih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih predpisov. Postopek izračuna se začne z izračunavanjem povprečnih stroškov na prebivalca (tako imenovane povprečnine). Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo. Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz preteklih štirih let in novih ali ukinjenih nalog občin pripravi izračun ter ga z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin do 1. julija tekočega leta. Združenja sporočijo svoje mnenje o izračunu najpozneje do 1. septembra tekočega leta. Po prejemu mnenja reprezentativnih združenj se začne postopek za določitev višine povprečnine.

V tem postopku se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upošteva tudi javnofinančne zmožnosti in fiskalno pravilo ter znesek dohodnine, ki pripada občinam. Vlada in reprezentativna združenja občin pred predložitvijo predloga proračuna za obravnavo v Državnem zboru sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti. Če dogovor ni sklenjen, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada, Državni zbor pa jo določi z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Na podlagi določene povprečnine se za vsako občino posebej izračuna znesek primerne porabe, ki je namenjen za izvajanje obveznih nalog. Če 54-odstotni delež vplačane dohodnine v predpreteklem letu ne zadošča za financiranje primerne porabe občin, manjkajoča sredstva zagotovi država v obliki tako imenovane finančne izravnave iz državnega proračuna.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekKakšen prenosnik naj kupim za svoj študijski program (v letu 2022)?
Naslednji članekZnano, kdaj bo izplačana državna štipendija!

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.