Ali res potrebujem popolno telo?

»Bodite fit! Z vadbo do najboljše postave! Fitnes je najboljša rešitev za vaše telo!
Z zdravo prehrano do vitke postave!« Približno tako na nas vsak dan kričijo oglasi in slogani ter nam sporočajo, kaj moramo ali ne smemo početi s svojim telesom. Zadnjih nekaj let se srečujemo s trendom, ki nam narekuje, kako pomembno se je zdravo prehranjevati in se veliko gibati. Seveda je takšen način življenja zelo pomemben, a kaj ko se ta spreminja že v skorajšnjo obsesijo.

Ideal lepote in vitkosti sta že nekaj časa prisotna v naši kulturi, še več, postala sta sinonim za zdravje in srečo. Največjo vlogo pri tem imajo množični mediji, ki lansirajo in vsiljujejo podobe in norme, katerim moramo slediti in nam ustvarjajo kriterije za kvalitetno in izpolnjeno življenje. Sporočilo je sledeče: popolno žensko telo je vitko in čvrsto, moški pa bi morali biti mišičasti in močni. Vse to vodi v lastno discipliniranje telesa. Namreč v kulturi je takšno telo več kot zaželeno, medtem ko je kakršno koli odstopanje od norme, diskriminirano in potisnjeno na rob.

A takšne ideale je težko doseči. Na to pa računajo velike korporacije, ki nam na bolj ali manj subtilen način vcepljajo vzorce mišljenja in nas pripravijo do tega, da se nenehno ukvarjamo s svojim telesom in lastno podobo. Tako nam s svojo filozofijo lepega telesa prodajajo uspešno kariero in srečno življenje. In tukaj se skriva paradoks potrošniške družbe: postavlja kriterije in cilje, po katerih bo družba hrepenela, a jih nikoli ne bo moč doseči. Na tak način bo potrošnik vedno trošil, kapital se bo obračal, korporacije bodo bogatele.

Vendar pa to ne pomeni, da se ne splača skrbeti za svoje telo. Zdravje je postalo ena najpomembnejših vrednot. Gibanje, prehrana in kvalitetno preživljanje prostega časa so stvari, ki so postale pomembne spremljevalke našega vsakdana. Pravilno je, da pazimo nase, vendar maramo pri tem poslušati svoje telo. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo težave v duševnem zdravju kot so motnje hranjenja, najbolj znani anoreksija in bulimija, zadnje čase vedno pogosteje tudi ortoreksija (obsedenost s pravilno prehrano), motnje razpoloženja, spremembe v medosebnih odnosih in lastnih interesih, zmanjšana produktivnost in nemoč, nezmožnost spoprijemanja s stresom in problemi …

Živimo v potrošniški kulturi, katere naravnanost je usmerjena v čim večjo potrošnjo. Kultura, ki je s pomočjo množičnih medijev postala kompas, nam narekuje, kako živeti. Zato je pomembno, da zaščitimo sebe in svoje telo pred takšnimi vplivi in lažnimi predstavami o lepoti in idealu. Ne smemo pozabiti – zmernost je vedno prava mera!

Sandra Ferenc, študentka psihoanalitične psihoterapije

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Prejšnji članekKaj imajo skupnega Jure Košir, Ciril Komotar, Franko Bajc in Tibor Golob?
Naslednji članekGoT: Prequela ne bo, a Igre prestolov se vseeno vračajo!
ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.