Počitnice pripadajo vsakomur!

Počitnice – na kaj ob tem pomislim? Zabava ali dolgčas? Hecanje ali žalost? Druženje ali osamljenost? Vsekakor je to obdobje, ki v nas vzbudi zelo različne spomine! Kaj torej lahko naredimo za to, da bodo spomini na počitnice čez leta veseli, topli, navihani, pomirjujoči? Koliko lahko na to vplivam sam?

  • Prva in ključna stvar je ta, da verjamemo, da nam počitnice pripadajo. Da to ni samo čas brez šole ali študija, ko lahko poiščem zaposlitev in čim več zaslužim ali pa v drugi skrajnosti, ko najraje na različne načine in z različnimi pripomočki odtavam od realnosti, če je neprijetna, boleča … Če se zgoraj omenjene »nevarnosti« uspem zavedati, je prva zmaga že tu; lahko začnem z načrtovanjem in kvalitetnim izvajanjem!
  • V svojem bistvu so počitnice namenjene oddihu, času za počitek, za nekoliko več spanja, ko zjutraj ni pouka, predavanj, vaj … Pomembno je, da se naše telo regenerira, osveži, spočije in naspi. Tako zmoremo več, imamo več energije, smo čustveno bolj stabilni in tudi bolj zdravi.
  • Ko smo spočiti, lahko tudi bolj poglobljeno in intenzivno ter pomirjeno razmišljamo o sebi; kdo sem, kaj si želim v življenju doseči, kako sem zadovoljen sam s sabo, s svojimi dosežki, čustvovanjem, katere vrednote me privlačijo in bi jim rad sledil?
  • Pozitivno na naše psihofizično počutje deluje tudi šport. Vreme nam poleti omogoča celo vodno zabavo, ki je lahko povsem zastonj; plavanje v jezeru, morju, reki, veslanje s svojim ali prijateljevim čolnom …
  • Ključni dejavnik, ki pa nas bo šele v polnosti naredil zadovoljne in srečne, je druženje, povezovanje z družino in prijatelji, odprtost v ljudi in za ljudi. Ob njih lahko postajam vedno boljše, simpatično in nežno ter suvereno dekle, vedno bolj ponosen in ustvarjalen ter duhovit fant. Kateri prijatelji me dvigajo in se ob njih počutim vedno boljšega? Ob katerih imam občutek, da nazadujem? Kdo je doma moj zaupnik? Ob kom se počutim varno, sproščeno? Ob kom trpim in jočem? Kakšen želim postati jaz? S kom naj se družim? V odnosih se učim prepoznavati svoja čustva, o njih iskreno govoriti, razvijati ranljivost in postajati vedno bolj čuteč in zadovoljen.
  • Imeti možnost preživljati čas z družino, s sorojenci, je tudi za študente še vedno pozitivna izkušnja, v primeru, da so odnosi sproščeni in spoštljivi. V nasprotnem primeru, pa so počitnice čas za prepoznavanje nasilja, manipulacij, krivic in počasi poslavljanje od doma ter postavljanje novih notranjih temeljev ob novih, bolj iskrenih in zaupanja vrednih ljudeh. Počitnice pospešijo prečiščevanje svoje notranjosti in iskanja novih in bolj pozitivnih poti v svojem življenju.

Vsi namreč potrebujemo pavzo, da se lahko še globlje najdemo. Dragoceno je, če počitnice lahko izkoristimo tudi na ta način. Odnosi so tisto, kar nas najbolj osrečuje in lepo je, če se jih poleti lahko naužijemo.

Neredko pa nas je  ravno tega časa, ki ga je veliko, strah. Strah nas je, kako ga bomo zapolnili, kaj bomo z vsem tem prostim časom, ko bomo na nek način prisiljeni razmišljati tudi o sebi, o svojem življenju … Dobro je, če se tega zavedamo, a hkrati ne ustrašimo pretirano in pred tem bežimo,  ampak o tem premišljujemo. Če bližine in čustvene povezanosti  v družini nismo navajeni,  nam toliko prostega časa predstavlja breme in je skupno preživljanje časa napor, ne pa uresničevanje sanj o občutku ljubljenosti. S tem v povezavi nehote najdemo izgovore, da za počitnice nimamo časa, v resnici pa se moramo samo naučiti živeti s svojimi občutki in pustiti, da nas v življenju pomagajo usmerjati k pravim ljudem, k iskanju prave poti.

Vsako leto imamo novo priložnost, da počitnice spremenimo v čas iskanja sebe, v čas hecanja in sproščenosti in razvijanja sebe v vedno boljšo različico!  Počitnice so za razvoj občutka, da si s sabo zadovoljen in da imajo iskreni odnosi skupni imenovalec, ki je zaupanje!

Piše: doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih, spec. zakonske in družinske terapije, vodja študijskega programa Psihologija na SFU Ljubljana

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Prejšnji članekFilm tedna: Najdaljši dan (The Longest Day – 1962)
Naslednji članekPomoč mladim pri prehodu na trg dela
ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.