Pozdravljeni. Sem Tjaša in imam problem, ki bi sicer zadeval Pisarno za študentske domove, vendar od tam ne dobim nobenega konkretnega odgovora, zato se obračam na vas. Konec avgusta sem v roku oddala prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskih domovih, ki so jo v Pisarni za študentske domove zavrnili. Na to odločbo sem se pritožila, saj izpolnjujem vse zahtevane pogoje in menim, da so mi jo neutemeljeno zavrnili. Njihov odgovor še čakam, vendar pa se zelo bojim, da se mi bo zgodila podobna situacija kot že mnogim mojim prijateljem, ki v času študija bivajo v študentskih domovih. Splošno znano je, da Pisarna za študentske domove in tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (kot drugostopenjski organ za odločanje o pritožbah) potrebujeta tudi po pol leta ali več, da ti odgovorita. Največja težava je, ker študentje v tem času mislimo, da upravičeno bivamo v študentskem domu, na koncu pa dobiš od Ministrstva en teden časa, da se izseliš, poleg tega pa moraš za pretekle mesece plačati ekonomsko stanarino, ki znaša (vsaj zame) nepredstavljive zneske. Ker se bojim, da se mi bo zgodilo enako kot mojim prijateljem, me zanima, kaj naj storim, da se izognem tej situaciji. Obstaja kakšen pravni akt, ki preprečuje Ministrstvu tako dolgotrajno odločanje o naših pritožbah? Poleg tega me zanima, če poznate kakšna ugodna posojila, kredite ali pomoči za študente, s katerimi bi lahko (če me to doleti) plačala ta ogromni znesek ekonomske stanarine? Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
Pozdravljena, Tjaša!
Razmerje med Javnim zavodom Študentski domovi in študentom so v celoti pogodbene narave, kjer gre za najemno razmerje. Na tvoji nastanitveni pogodbi piše, da velja do 30. 9. 2006. To pomeni, da bi se praviloma morala do izteka roka iz doma izseliti in se po morebitni ugodni odločbi znova vseliti – to je možnost, da se izogneš neprijetni situaciji. Znano je, da vsi tisti, ki se tako izselijo, ponovno čakajo neskončno dolgo, da spet dobijo prosto sobo. Zaradi te nepraktičnosti se študentje iz doma praviloma kljub preteku nastanitvene pogodbe ne izseljujejo. Z drugimi besedami, od 1. 10. 2006 dalje v domu bivaš nezakonito. Po pravilniku se subvencije vežejo na študijsko leto in se iztečejo s 30. septembrom tekočega leta. To pomeni, da je zahteva za plačilo polne ekonomske stanarine povsem legitimna in v skladu z zakonom.
Sporno je predvsem naslednje. S spoštovanjem pravice do pravnega varstva in rokov, določenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), bi tako pisarna morala odločiti na prvi stopnji do 30. septembra. Ministrstvo kot drugostopenjski, torej pritožbeni organ pa je v skladu z 256. členom ZUP-a dolžan izdati odločbo, brž ko je to mogoče, najkasneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. V nasprotnem primeru ima študent možnost sprožiti upravni spor zaradi molka pritožbenega organa. Upravni spor je poseben sodni postopek pred upravnim sodiščem, kar seveda že samo po sebi stane, običajno pa terja tudi strokovno pomoč pravnika, kar največkrat prav tako ni zastonj. Druga je možnost delovanja upravne inšpekcije. Bistvo vsega tega je, da bi v primeru spoštovanja zakonsko določenih rokov študenta ob pogoju, da odloči Pisarna do 30. septembra, bremenili bistveno manjši zneski ekonomske stanarine (le za dva meseca). Znano je, da sedanja praksa nalaga študentom plačilo stanarine celo za osem ali več mesecev.
Kako odplačati polno ekonomsko stanarino? Ena možnost je, da se s Pisarno za študentske domove dogovoriš za obročno odplačevanje dolga ali za odlog plačila. Če redno delaš preko napotnic študentskega servisa in dobivaš mesečni priliv na račun, lahko na tej podlagi pri banki zaprosiš za kredit oziroma posojilo. Če tega ni, rabiš za odobritev kredita poroka. Možnosti kreditiranja, obrestne mere, in pogoje vračanja določajo same banke. Dostikrat ponujajo ugodne študentske kredite. Pogoje pozorno preberi, saj se je že večkrat izkazalo, da ti krediti niso med najbolj ugodnimi! NLB ponuja tako študentski kredit kot kredit za študij. Najbolje, da se pozanimaš na banki, kjer imaš odprt račun. Veliko sreče!
Špela, pravno svetovanje
Pozdravljeni. Zanima me, kako je s pavziranjem – ali moraš na faksu povedati, da pavziraš, ali se preprosto ne vpišeš v višji letnik? Koliko let zaporedoma sploh lahko pavziraš? Ali je treba izpite plačevati? Kako je potem s statusom in zavarovanjem?
Hvala za odgovor. Nejc
Pozdravljen.
Ko se odločiš, da boš pavziral, se ne vpišeš v višji letnik. Fakulteta ti izda potrdilo, da si pavzer (vrsta potrdila je odvisna od fakultete).
Zakonsko ni omejeno, kolikokrat in kako dolgo lahko pavziraš. Statut Univerze v Ljubljani določa, da če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu. Če pa sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice, ki določi, če mora študent zaradi morebitne spremembe študijskega programa opraviti diferencialne izpite ali druge obveznosti.
Glede opravljanja in plačevanja izpitov se pozanimaj na referatu svoje fakultete.
Ko pavziraš, nimaš statusa študenta, kar pomeni, da nisi več vzdrževan družinski član in si moraš zdravstveno zavarovanje urediti sam. Obvezno zdravstveno zavarovanje si urediš na občini, kjer imaš prijavljeno stalno bivališče, dodatno zdravstveno zavarovanje pa na eni izmed zavarovalnic.
V času, ko pavziraš, nisi upravičen ne do subvencionirane prehrane na študentske bone ne do bivanja v študentskem domu in ostalih “bonitet”. Lahko pa enkrat v času študija eno leto delaš kot pavzer preko študentskega servisa. Pri tem ti študentski servis zaračuna 25-odstotno akontacijo dohodnine za vsako izdano napotnico. Lep pozdrav.
Maja Koren, socialno svetovanje
