ŠOU Svetovalnica

Calendar for year 2021. Week starts with sunday. 3d illustration isolated on white background
Foto: montego666 iz iStock

Živjo!
Mene pa zanima, do kakšnih denarnih pomoči sem kot študentka upravičena, če se sama preživljam?
Lep pozdrav, Mateja

Mateja, pozdravljena!
Upravičenost do posameznih denarnih prejemkov je načeloma odvisna od starostne meje 26 let. Po tej starosti te namreč starši zakonsko niso več dolžni preživljati ne glede na status študenta.
Študenti, mlajši od 26 let, so lahko pod določenimi pogoji upravičeni do prejemkov, ki jih bom navedla v nadaljevanju.
1) Štipendije (Zoisove, državne, kadrovske). Več o pogojih za pridobitev, rokih za oddajo vloge in razpisni dokumentaciji si lahko prebereš na spletni strani Študentske svetovalnice http://www.svetovalnica.com in na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si.
2) Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v R. Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Pravica je lahko uveljavljena kadarkoli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, za otroke, starejše od 18 let, pa le, če se šolajo, torej dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca, udeleženca izobraževanja odraslih ali študenta, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Vsako leto je treba vložiti novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se pravica izteče. Po 18. letu starosti otroka mora vlagatelj ob vsakem uveljavljanju pravice do otroškega dodatka obvezno predložiti tudi potrdilo o šolanju.
3) Preživnina. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Vendar pa so starši otroka, ki sklene zakonsko zvezo ali pa živi v zunajzakonski skupnosti, dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.
Polnoleten otrok, ki se redno šola, lahko sklene sporazum o preživnini s svojimi starši pri notarju. Na podlagi preživninskega sporazuma lahko otrok sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka. V primeru, da se glede zneska preživnine otrok s starši ne more sporazumeti in nastane spor, lahko pri pristojnem okrožnem sodišču vloži tožbo za preživnino.
4) Družinska pokojnina. Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci), pastorke, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal, starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je umrli preživljal ter bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Otroku gre pravica do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole. Vsako leto je tako Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje treba posredovati potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega/študijskega leta.
Študenti s statusom, ki so starejši od 26 let, pa do zgoraj naštetih prejemkov žal niso več upravičeni, razen do štipendije. Pravica do kadrovske štipendije ni omejena s starostjo, za pridobitev državne ali Zoisove štipendije pa je treba izpolnjevati starostni pogoj, in sicer: posameznik ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja ne sme biti starejši od 26 let.
Študenti, starejši od 26 let, lahko pod določenimi pogoji pridobijo denarno socialno pomoč (DSP) ali enkratno/izredno denarno socialno pomoč, s pomočjo katere si lahko zagotovijo osnovna sredstva za preživljanje. Glede na to, da študent s statusom po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ne more biti prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za DSP. Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Od 1. julija 2009 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 226,80 evrov, toliko pa lahko prejme samska oseba. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Za konkretnejše informacije o tem, kaj v praksi pomeni »aktivno reševanje svojega problema«, smo se obrnili na več centrov za socialno delo. Izvedeli smo, da centri s študenti največkrat sklenejo Pogodbo o aktivnem reševanju socialne problematike (na podlagi 32. člena Zakona o socialnem varstvu). V pogodbi se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca, ki jih mora izpolnjevati, da obdrži pravico do nadaljnjega prejemanja DSP-ja. V praksi to lahko pomeni, da se študent zaveže k rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti, kar mora tudi sproti dokazovati, ali pa da bo aktivno iskal delo preko študentskega servisa in si na ta način poskušal pridobiti sredstva za preživljanje. Do DSP-ja so največkrat upravičene študentke mamice po 26. letu, študenti, ki zaradi obsega in zahtevnosti študijskih obveznosti ne zmorejo dela preko študentskega servisa, študenti, ki zaradi drugih (zdravstvenih) težav ne morejo delati itd. Vsak primer se obravnava individualno po pogovoru s strokovnim delavcem na centru za socialno delo.
Izredna (enkratna) denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega “cenzus” za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila ta dodeljena. Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev.

Naj te spomnim še, da je zadnji dan v septembru izšel Razpis Fundacije Študentski tolar za dodelitev denarne in materialne pomoči študentom v stiski, ki je dostopen na http://www.studentski-tolar.si/ in na spletni strani ŠOU v Ljubljani: http://www.sou-lj.si. Letos lahko študenti zaprosijo za denarno pomoč v enkratnem znesku do največ 500 evrov ali en prenosni računalnik. Prosilec v vlogi navede, za katero obliko pomoči prosi. Rok za oddajo vlog je 21. oktober 2009, vloge z dokazili pa morajo biti obvezno poslane po pošti in priporočeno.

Lep pozdrav!
Za Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani: Danijela Gutić, socialno svetovanje

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.