˝Prijel me je za roko in mi zabičal, da ne smem niti pisniti. Govoril je, da moram molčati, sicer bodo vsi vedeli, kakšna cipa sem. Trdil je, da si to zaslužim in se me oklenil še močneje. Na silo me je obrnil na trebuh in si začel odpenjati hlače. Sedaj sem že vajena. Zven kovinske zaponke na pasu, zvok odpiranja zadrge, šuštenje kavbojk, strah in agresija v glasu in prijemu. Poznam protokol. Sedaj se tu in tam zgodi celo, da odplavam in da se mi zdi, da se to ne dogaja meni …˝
Kaj je zloraba?
Zloraba je vsako škodljivo in neupravičeno ravnanje s strani druge osebe, ki najpogosteje izhaja iz premoči neke osebe nad drugo osebo. Zlorabe s strani določene osebe se običajno dogajajo proti volji druge osebe.
Pri opredelitvi zlorabe moramo biti pozorni na razliko med zlorabo in nasiljem. Medtem ko se različne vrste nasilja lahko dogajajo v vsakem odnosu, je zloraba škodljivo vedenje do osebe, s katero je zlorabljajoča oseba v osebnem odnosu, ki temelji na zaupanju (Turković, 2009).
Največkrat uporabljena delitev zlorab je delitev na fizično (npr. udarjanje, brcanje, grizenje), čustveno oz. psihično (npr. zastraševanje, vzbujanje občutkov krivde, poniževanje, manipulacija, kritiziranje) in spolno zlorabo (npr. otipavanje, slačenje, siljenje v spolni odnos ali gledanje pornografskih filmov). Večina avtorjev (npr. Newton in Gerrits, 2011) kot zlorabo označuje tudi zanemarjanje.
Čeprav najpogosteje govorimo in beremo o zlorabah otrok s strani staršev in ostalih odraslih oseb, se zlorabe dogajajo tudi v ostalih osebnih odnosih, npr. med brati in sestrami, med fantom in punco ali med dvema odraslima osebama. Vedno pogosteje se govori tudi o zlorabah v različnih institucijah.
Posledice zlorabe
Zlorabe so posebej pereče ravno zaradi že omenjenega osebnega odnosa med žrtvijo in zlorabljajočo osebo. V osebnem odnosu je med osebama vzpostavljeno določeno zaupanje, prav tako pa tudi upravičena pričakovanja na podlagi različnih vlog v odnosu. Na ljudi, s katerimi smo v tesnem, osebnem odnosu, se zanašamo, jim zaupamo, od njih pričakujemo ljubezen, zaščito in razumevanje.
Žrtve zlorab zato pogosto na začetku ne vedo, kaj se dogaja, kaj bi lahko storile in kakšne so njihove pravice. V žrtvah se pojavljata močna občutka zmedenosti in nemira, saj se znajdejo v razkolu med ljubeznijo do pomembne osebe v njihovem življenju in med žalostjo, jezo, ogorčenjem, obupom in občutkom, da to, kar se dogaja, ni prav. Žrtve je pogosto strah, da bodo, če bodo nekomu razkrile, kaj se dogaja, ali se storilcu uprle, pomembno osebo izgubile, ji škodile in še bolj ogrozile lastno varnost.
Zlorabljajoča oseba običajno ve, bodisi zavedno bodisi nezavedno, da to, kar počne, ni prav. Dejanje želi prikriti, v sebi pa se boji, da bi za dejanje izvedeli ostali ljudje. Zaradi strahu ali drugih čustev odrasla oseba pogosto manipulira z žrtvijo. Fizična in spolna zloraba se tako skoraj vedno prepletata s psihično oz. čustveno zlorabo.
Zaradi razkola med različnimi čustvi do zlorabljajoče osebe žrtve razvijejo močne občutke krivde, ki jih razjedajo in ki jih lahko popolnoma onemogočijo. Krivda, sram, strah in ostala čustva povzročijo, da žrtev dogajanje zamolči. Žrtve svojo ˝črno skrivnost˝ včasih skrivajo tudi vse življenje.
Posledice zlorab so močne in dolgotrajne. Poleg že naštetih čustvenih posledic se pojavljajo tudi vsiljive misli in spomini na določen dogodek, vedenjske težave, težave pri nadaljnjem vzpostavljanju odnosov z ljudmi, nemir, glavoboli, pri otrocih močenje ali blatenje postelje ipd.
Žrtev lahko zaradi izjemno ponižujoče izkušnje sebe dojema kot krivca, kot nekoga, ki je zlorabljajočo osebo nekako ˝izzival˝. Žrtev lahko do sebe začuti močan gnus, se označi kot ˝nepomembno˝, ˝slabo˝, ˝nevredno˝, ˝nemočno˝ ipd., še posebej, če se je zloraba dogajala že v otroštvu ali če so škodljivi družinski vzorci v družini prisotni že dolgo.
Kaj je treba vedeti in kam se obrniti?
Žrtve zlorabe se morajo spomniti, da:
– to, kar se jim je zgodilo ali kar se jim dogaja, NI PRAV in da je zloraba KAZNIVO DEJANJE,
– da je za zlorabo kriva izključno zlorabljajoča oseba,
– da imajo pravico poiskati pomoč.
Priporočljivo je torej, da se žrtev čimprej nekomu zaupa in poišče pomoč pri bližnjih osebah ali pri strokovnih službah. V primeru zlorab se žrtev lahko obrne na policijo, Center za socialno delo ali na druge organizacije, npr. varne hiše in svetovalnice.
V Zavodu Študentska svetovalnica nudimo brezplačno bivanje v Študentski hiši SRCe. V Študentski hiši SRCe študentom, ki prihajajo iz nepodpirajočega, travmatizirajočega okolja, oz. so v močni stiski, nudimo celostno podporo, poleg varne nastanitve pa imajo na voljo tudi brezplačno psihoterapijo in ostale aktivnosti.
Mojca Majerle, Zavod Študentska svetovalnica
VIRI:
Newton, S. in Gerrits, J. (2011). Straight talk about … Child abuse. Canada: Crabtree publishing company.
Turković, M. (2009). Nasilje nad starejšimi. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
